Uporabna vrednost krompirja

Mohar pojasni, kako je z rastnimi pogoji in kako se ti razlikujejo glede na sorto:  'Med sortami so razlike v zgodnosti in občutljivosti na sušo, visoke temperature ter bolezni in škodljivce. Tako so med najzgodnejšimi in poznejšimi sortami precej velike razlike. Poznejše potrebujejo več vode, hranil in daljši čas za rast. Zato je razlika v oskrbi. Zgodnje sorte lahko nakalimo in pokrijemo s prekrivkami za še zgodnejši pridelek. Kopljemo jih že konec maja, junija in julija. Poznih sort praviloma ne nakalimo in pokrijemo, ker se nam ne gre za zgoden izkop pridelka, ki bo septembra.'

 Sorte krompirja ločimo predvsem po teksturi, vsebnosti škroba in nenazadnje po prehranski uporabnosti v kuhinji. Med približno 60 sortami krompirja, ki jih najpogosteje gojimo v našem podnebju, so nekatere bolj primerne za kuhanje in pripravo pire krompirja, druge za pečenje, spet tretje za praženje in tako naprej.  

'Glede uporabnosti ločimo različne tipe krompirja, ki jih ločimo glede uporabe v kuhinji (solate, pečen, pražen, pire, pomfrit ...). Čeprav velja B tip za najbolj široko uporaben krompir, univerzalne sorte ni oz. ne obstaja!'

Kuharski tip krompirja:  

TIP A – primeren za solate in pečenje

TIP B – primeren za praženje in pire

TIP C – pire, krompirjevo testo, pomfrit

TIP D – primeren za predelavo v škrob (pri nas ga pravzaprav ne zasledimo)

TIP AB – primeren za solate, pečenje in praženje

TIP BC – za praženje, pire in cvrtje

Za kakovost in uporabnost krompirja v kuhinji je pomemben predvsem delež škroba v gomolju. Vrste z večjo vsebnostjo škroba so tako bolj primerne za pečenje, tiste z nižjo pa za kuhanje.

'Tip A ima manj škroba in je čvrst krompir za solate, ki se ne razkuha, tip B-C ali pa C pa je rahel krompir, ki se razkuha v vodi in je primeren za pečenje, pire in pomfrit, jedi, ki zahtevajo škrobnate (bolj suhe krompirje).'  

Spoznajmo torej pobližje tiste sorte krompirja, ki se najpogosteje znajdejo na naših njivah in vrtovih ter seveda posledično na krožnikih.

Zgodnje sorte pobiramo ob koncu pomladi ali zgodaj poleti

Slavnik  

Kis slavnik ali slavnik je slovenska sorta, primerna za zelo zgodnjo pridelavo mladega krompirja v vrtovih ali na poljih. Slavnik je eden prvih, ki ga pobiramo konec spomladi, saj v ugodnih pogojih dozori že v 60 dneh od saditve.  Čeprav je zelo zgodnja sorta, se relativno dobro obdrži tudi pri skladiščenju – v temnem in dovolj hladnem prostoru lahko zdrži tudi do novega leta. Rastlina tvori majhno število velikih, enotnih, ovalnih gomoljev z rumeno gladko kožico in svetlo rumenim mesom. Sorta je dobro odporna na škrlup in srednje občutljiva na plesen na gomoljih in listih.  

'V vrtovih priporočamo pridelavo zelo zgodnjih do zgodnjih sort, ki lažje pobegnejo glavnim boleznim krompirja – krompirjeva plesen in črna listna pegavost. Profesionalni pridelovalci uporabljajo pri pridelavi sredstva za varstvo rastlin, vrtičkarji pa jih v glavnem ne.'

Jaerla  

Krompir jaerla spada med zelo zgodnje sorte in je še posebej primeren za pridelavo mladega krompirja. Je izjemno odporen na zmrzal, hkrati pa dobro prenaša tudi sušna obdobja. Gomolj je velik, ovalne oblike, očesa so postavljena navpično. Lupina gomolja je rumena, meso ploda pa svetlo rumeno. Še posebej okusen je, če ga spečemo v pečici ali pripravimo v solati.  

Red scarlet

Red scarlet je zgodnja sorta krompirja, ki ima dolge, ovalne gomolje, rdečo kožico in rumeno meso. Izvira iz Turčije. Pobiramo ga približno 70 dni po sajenju. Po kuhanju ima ta krompir vlažno, voskasto strukturo, je trd, ne razpade in ga je mogoče rezati. Ta sorta krompirja je idealna za kuhanje, pečenje in dušenje, še posebej pa je priporočljiva za pečenje v pečici ali uporabo v krompirjevih solatah.  

Kleopatra

Zgodnja sorta krompirja, imenovana kleopatra, je izjemno vzdržljiva in odporna na neugodne rastne razmere. Pogosto se uživa kot mladi krompir. Ima velike, ovalne gomolje z gladko rdečo lupino in svetlorumenim mesom. Po kuhanju ima rahlo vlažno, voskasto, a še vedno čvrsto strukturo. Ta sorta je primerna za kuhanje, pečenje in cvrtje, odlično se obnese tudi v obliki ocvrtega krompirčka.  

Kleopatra spada v skupino zgodnjih sort krompirja. Znana je po dobri odpornosti na virusne in glivične bolezni, a nekoliko bolj nagnjena k listnemu ožigu. Dobro uspeva v ilovnatih in peščenih tleh. Pri skladiščenju je potrebne nekoliko več previdnosti, da se izognemo poškodbam.  

Bellarosa

Krompir bellarosa je sorta zgodnjega zorenja. Za popolno zrelost potrebuje približno 75 dni. Tvori gomolje z rdečo lupino in svetlejšim rumenim mesom, ki tehtajo nekje med 120-210 g. Ti so ovalne in rahlo zaobljene oblike. Gomolji so srednje veliki, odlični za praženje in pečenje.  

Sorta izvira iz turčije, ki je tudi ena večjih pridelovalk tega krompirja. Ta naravno odporna sorta se najbolje obnese pri pripravi pireja ali praženega krompirja.

'V naših vrtovih in na njivah zasledimo zgodnje sorte, kot so: slavnik , adora , riviera, actrice, anuschka, colomba, corinna, maris bard, elfe marabel, bellarosa ... in še bi lahko naštevali,' pojasni naš sogovornik.  

Srednje do srednje pozne sorte se skladiščijo bolje od zgodnjih

Desiree  

Veliki, rahlo podolgovati ovalni gomolji z rdečo kožico in svetlo rumenim mesom pripadajo sorti desiree.

Gre za srednje pozno sorto, idealno za ozimnico. Kuhan krompir ima nekoliko mokasto strukturo, ki pa po termični obdelavi še vedno ostane čvrsta in ne razpade. Je najbolj znan med krompirji z rdečo lupino, primeren pa je tako za kuhanje, pečenje in cvrtje, še posebej pa ga priporočajo za pireje, njoke, krokete in ocvrtke.

Ena glavnih prednosti te sorte je, da je precej odporna na sušo, zato je dobra izbira tam, kjer poleti primanjkuje vode ali kjer je težje zagotoviti ustrezno namakanje. V primerjavi z nekaterimi sortami, ki jih pogosto prizadene kožna pegavost in listni ožig, desiree nima teh težav.  

Bintje  

Bintje je stara, zelo priljubljena in kakovostna sorta krompirja. Izvira iz Nizozemske, zaradi blagega nevtralnega okusa pa spada med najbolj pogosto gojene sorte. Ima ovalne podolgovate gomolje, bledo rumeno kožico in svetlo rumeno meso. Primerna je za kuhanje, pečenje in cvrtje, še posebej pa se priporoča za pripravo pomfrija in čipsa.

Krompir bintje je enostaven za gojenje, saj je odporen na mehanske poškodbe. Poleg tega se zlahka prilagaja različnim podnebnim razmeram. V času rasti potrebuje veliko sonca, vegetacija pa traja približno 120 dni.  

'V Sloveniji redko pridelujemo najpoznejše sorte za predelavo v škrob, ki zorijo šele konec oktobra, ker nimamo predelovalne industrije za škrob. Ne priporočamo pa pridelavo poznih sort za jedilni krompir, ker so lahko težave z boleznimi in poznim izkopom jeseni, ko je pogosto slabo vreme,' še doda naš sogovornik.