Kaj je trajnostno vrtnarjenje? 

Gre za koncept vrtnarjenja, pri katerem se uporabljajo takšne vrtnarske prakse, ki ne povzročajo škode zemlji in njenim prebivalcem, pač pa jo skušajo celo izboljšati. 

Eden od pomembnih ciljev trajnostnega vrtnarjenja je, da po fitofarmacevtskih sredstvih posegamo le v skrajni sili. Seveda se tudi na majhnih vrtičkih spopadamo s škodljivci, a to ne pomeni, da je treba takoj poseči po pesticidih. Ker gre praviloma za manjše površine, namreč škodljivce veliko lažje in hitreje opazimo in tudi odstranimo ali preprečimo njihovo širjenje. Le poučiti se je treba o naravnih metodah za zatiranje škodljivcev, ki jih kmetje in vrtnarji poznajo že stoletja. 

Koncept trajnostnega vrtnarjenja v svoji osnovi ni nič novega. 

Pred stoletji, ko so družine pridelovale lastno hrano, so to počele tako, da so ohranjale tudi naravo in okolje. Različne kemikalije, kot so pesticidi, herbicidi in umetna gnojila, takrat niso bila na voljo. Kmetje so pazili, da ne izčrpajo naravnih virov in so se zanašali na naravne metode pri gojenju rastlin. 

Ena takšnih naravnih metod je, da v vrtičkih ob pridelkih uporabljamo spremljevalne rastline. Te namreč zmedejo ali odganjajo škodljivce, po drugi strani pa privabljajo koristne žuželke. Uporaba pesticidov morda opravi svoje delo in odžene škodljivce, vendar pa odžene oziroma uniči tudi koristne žuželke (pikapolonice, muhe trepetavke, čebele in čmrlji) in majhne živali, ki se hranijo s škodljivci. 

Med trajnostnimi praksami je vsekakor tudi kompostiranje. Ne le, da s tem v zemljo vračamo organske snovi, pač pa s kompostom v gredicah tudi zadržujemo vlago v tleh, ščitimo korenine rastlin pred temperaturnimi nihanji in zagotavljamo zdrava tla, polna hranil. 

Osnovni cilj trajnostnega vrtnarjenja je recikliranje hranil in zagotavljanje maksimalnega zdravja rastlin, živali, tal, vode in zraka. S svojim trajnostnim vrtičkom boste prispevali k ohranjanju biodiverzitete, saj ne uporabljate snovi, ki škodijo ogroženim živalim in žuželkam.

Napotki za bolj trajnostno vrtnarjenje

Če se boste lotili trajnostnega vrtnarjenja, boste na svojem vrtičku pridelali manj odpadkov, uporabili manj nepotrebnih kemikalij in nenazadnje imeli manj stroškov. 

Ni treba, da se takoj lotite velikih sprememb, če želite vrtnariti na okolju prijaznejši način. Vendar pa boste sčasoma ugotovili, da so trajnostne prakse enostavne in učinkovite, poleg tega pa prispevajo k čistejšemu in naravnejšemu okolju. 

1. Lotite se ekološke pridelave

Ekološka pridelava je pomemben del trajnostnega vrtnarjenja. Ta namreč temelji na naravnih metodah, tovrstna pridelava pa ne dovoljuje uporabe kemičnih sredstev, umetnih dodatkov in gensko spremenjenih organizmov. Hrana, ki je pridelana na ekološki način, je zato tudi bolj zdrava. Če ne uporabljate kemikalij na vrtu, bodo vaši pridelki tudi stroškovno učinkovitejši. Začnite pri tleh – poskrbite, da boste imeli dobro, kakovostno zemljo, ki bo bogata s hranili. To lahko zagotovite z naravnim kompostiranjem in sajenjem ustreznih rastlin. Nad škodljivce in bolezni rastlin se spravite z organskimi raztopinami, ki jih lahko pripravite sami. 

2. Uporabljajte zastirke

Z naravnimi zastirkami lahko preprečite razrast plevela in poskrbite, da iz zemlje ne bo izhlapevala voda. Zastiranje gredic je še posebej pomembno, če v bližini vrtička nimate vodnih virov. Za naravno zastirko lahko uporabite koščke lubja, lupine, borove iglice, pokošeno travo ali kokosova vlakna. 

3. Sadite lokalne rastline

Čeprav imate radi avokado ali mango, pa morda to ni najboljša rastlina za vaš vrt. Pri trajnostnem vrtnarjenju je pomembno, da se zavedate, katere rastline uspevajo v lokalnem okolju. V svojem vrtičku tako uporabljajte avtohtone rastline. Te bodo od vas zahtevale tudi manj dela, običajno potrebujejo manj zalivanja in uspevajo bolje kot rastline, ki so značilne za drugo podnebje in tip tal. Poleg tega avtohtone rastlinske vrste domačim populacijam žuželk in ptic zagotavljajo hrano in zavetje. 

4. Varčujte z vodo

Pomemben del trajnostnega vrtnarjenja je, da varčujete z vodo, še posebej na območjih, kjer vode primanjkuje. Prav tako lahko za zalivanje vrtička zbirate deževnico. 

5. Shranite semena

Ob koncu sezone shranite semena svojih pridelkov, cvetlic in drugih rastlin, ki ste jih posadili na vrtu. Na tak način se boste izognili stroškom za nakup semen v prihodnji sezoni, hkrati pa boste prispevali k ohranjanju vrst. 

6. Kompostirajte

Ena najboljših trajnostnih praks je kompostiranje. Namenite kotiček ob vrtu, kamor boste odlagali organske odpadke. Vsakič, ko boste delali v svojem vrtičku in odstranjevali plevel, pokosili travo, spravili rastline po pridelku, jih odnesite na kompost. Čez nekaj časa poste dobili s hranili bogato naravno gnojilo, ki ga nato vrnete v zemljo. S takšno prakso poskrbite za manj odpadkov, hkrati pa izboljšate prst. 

7. Uporabljajte mehansko ali električno orodje

Če se le da, se izognite kosilnicam, ki jih poganjajo fosilna goriva. Z uporabo električne kosilnice in električnega ali mehanskega orodja boste zmanjšali izpuste CO2 na svojem vrtu ali njivi.

Na splošno trajnostno vrtnarjenje pomeni, da razmišljamo o prihodnosti, o tem, kako bomo zagotovili trajno rabo naravnih virov, da bodo v njih lahko uživale tudi prihodnje generacije. Da nismo osredotočeni le na to, koliko in kaj bomo pridelali, pač pa predvsem na to, da bomo z našim delovanjem zemljo in okolje pustili v še boljši kondiciji, kot smo jo dobili. To pa pogosto pomeni, da je treba iskati znanje, izkušnje in najboljše prakse. Vsak vrtičkar ve, da se učimo tudi na napakah. Naj vas te ne odvrnejo od cilja, da ravnate bolj trajnostno.