Tudi če majhni zunanji prostori na videz delujejo precej neuporabni, jih ne gre podcenjevati. Z nekaj smisla in malo iznajdljivosti jih lahko spremenimo v miniaturne zelene oaze, kjer se bomo lahko sami naužili več kot potrebnega miru ali pa se poveselili z družbo.

Ker so pri majhnih vrtičkih tla za sajenje okrasnih zunanjih rastlin ali trav zaradi majhnosti nekoliko bolj zapostavljena, se rešitev ponuja drugje, in sicer v vertikalnih zasaditvah. Zelene stene so v zadnjem času postale izjemno dobrodošla popestritev tako v notranjih kot zunanjih prostorih. 

Če si je težko predstavljati, kako bi na tako majhnem zelenem koščku sploh lahko kaj dobro uspevalo, poglejte na vaš vrtiček z drugega zornega kota, a hkrati bolj celostno. Poenostavite, kar je mogoče poenostaviti. Spreminjanja oziroma urejanja vrtička se je smiselno lotiti po posameznih segmentih, saj boste tako sproti videli, kaj je treba reorganizirati in česa pravzaprav ne. Ker je prostor majhen, je včasih dovolj že to, da nekoliko spremenimo le eno od komponent.

Za definiranje prostora v horizontalni smeri so eden glavnih elementov poti. Te nam poleg določanja smeri gibanja po prostoru nakazujejo tudi globino tega. Ko govorimo o vrtičkih (sicer v tem primeru enako velja tudi za vrtove večjih dimenzij), se izredno lepo obnesejo manjša kamnita tlakovanja, ki so med seboj lahko prekinjena. Na pogled zelo vabljive so tudi poti, tlakovane z večjimi prodniki, ki jih dejansko lahko naberemo in izvedemo v lastni režiji. Poleg kamnitih tlakovanj so aktualna tudi lesena.

Da nam bo naš mini vrtiček služil kar najdlje, ga lahko ločimo na posamezne segmente in z izborom rastlin poskrbimo, da nas bo razveseljeval vse leto. Ob robovih lahko zasadimo zimzelene trajnice, denimo v obliki žive meje ali v grmičkih, ki bodo prijetnih barv vse letne čase. Poleg tega bodo obod vrta tudi jasno vizualno definirale. Tiste nekoliko bolj centralne dele vrtička znotraj zelenega okvirja pa lahko polepšamo s skupki zasaditev okrasnih rastlin, ki so nekoliko nižje rasti. Tako bomo med njimi lažje manevrirali, pa tudi pogleda nam ne bodo zastirale. Tovrstne delitve vrtov, tudi če gre za majhne površine, v realnosti dajejo občutek večjega in bolj razgibanega prostora.

Omenjena ureditev je smiselna tudi s stališča funkcionalnosti, če se bo na vrtu zadrževalo več oseb. K višjim robnim zasaditvam tako lahko umestimo tudi večje pohištvo, kot sta klop ali miza, saj tako osrednjega prostora, namenjenega druženju, ne bomo po nepotrebnem omejevali z ovirami. Le kdo si ne bi želel prijetnega družinskega piknika ali petkovega popoldanskega druženja s prijatelji v idilični zeleni oazi?

Če na vrt vstopamo direktno iz notranjosti našega doma, recimo prek dnevnih prostorov, je smiselno, da oba ambienta povežemo. To lahko storimo z drobnimi detajli, ki se oblikovno ujemajo, ali le z izborom posameznih ponavljajočih se barv, ki lahko delujejo tudi kot ličen smerokaz oziroma rdeča nit povezave notranjosti z zunanjostjo.

Ko govorimo o barvah, tako okrasnih rastlin kot opreme, na majhnih površinah ne smemo pretiravati. Priporočljivo je, da se ohranja neko nevtralno barvno shemo. Ker gre za zunanji prostor, bo vsekakor prevladovala zelena, ki pa jo lahko popestrimo z vijoličastimi, sivimi ali tudi bolj živahnimi odtenki rumene. Če bomo ali z barvo ali količino pretiravali, bomo hitro dosegli nasproten učinek – zasičen prostor, ki bo tudi na videz hitro pokazal, kako je v resnici majhen.