Preden začnete odstranjevati plevel, se torej ustavite in spoznajte nekatere najboljše užitne rastlinice, za katere niste vedeli, da jih lahko jeste! Med vašimi vrtninami in užitnim plevelom pa se lahko znajde tudi marsikatera strupena roža ali zelišče, zato ne bo odveč opozorilo, da se pred uživanjem zares prepričajte, za katero rastlino gre in da ta ni strupena.

Katere dele užitnega plevela je najbolje jesti?

Hranilna vrednost rastline je odvisna od vegetacijske dobe, zato se morate pozanimati, kdaj je najbolje začeti z nabiranjem. Pri nekaterih plevelih cvetove pobiramo, ko so še v popkih, pri drugih pa je najboljši čas takoj po razvoju. Od vrste je odvisno, ali lahko porežemo celotno socvetje, trgamo posamezne cvetove ali samo cvetne liste.

Listi teh najboljših užitnih plevelov so najokusnejši in najbolj zdravi, ko so mladi in nežni, niso pa primerni za dolgoročno skladiščenje. Koreninice nabiramo, ko je rastlina v mirovanju, to je spomladi ali jeseni.

Divje korenje

Divje korenje je je na pogled zelo podobno travniški cvetlici, imenovani pikasti mišjak, ki pa je strupena. Obstaja veliko načinov za prepoznavanje divjega korenja, eden od pomembnih identifikatorjev divjega korenja pa je vonj, diši namreč po korenju.

Tako kot korenje so tudi korenine te rastline užitne prvo leto, ko so mlade, če jih ne poberemo pravočasno in jih predolgo pustimo na vrtu, pa sčasoma olesenijo. Užitni so tudi cvetovi, ki jih lahko uživamo surove ali kuhane.

Bela metlika

Listi bele metlike so videti, kot bi bili ves čas nekoliko prašni. Po okusu so precej nežni in se odlično obnesejo v solatah ali kot nadomestek katerekoli druge listnate zelenjave. Užitni so tudi njeni cvetovi in semena, ki imajo okus po kvinoji. Semena sicer vsebujejo manjšo količino strupene snovi, saponinov, zato z njimi ne pretiravajmo. Dodaten razlog, da rastlino uživamo v zmernih količinah, so oksalne kisline, ki so lahko v prevelikem deležu prav tako škodljive, jih pa lahko uničino s toplotno obdelavo. 

Gabez 

Gabez sodi med srhkolistnice. Čeprav ne slovi kot eden izmed najbolj aromatičnih zelišč, je zaradi svojih zdravilnih lastnosti in visokih vsebnosti beljakovin med zeliščarji zelo priljubljen. Njegove korenine in listi se med drugim uporabljajo za zdravljenje ran, saj vsebujejo alantoin, snov, ki pomaga pri rasti novih kožnih celic, da se rana hitro zaceli. Za kuhanje uporabljamo le mlade liste, saj na starejših začnejo rasti trde dlačice. Poleg tega lahko gabez uporabljamo tudi kot vrtno gnojilo in zastirko.

Zimska kreša

Zimska kreša spada v družino gorjušnic. Velja za zimski plevel, vendar pa je izjemno bogat vir vitamina C. Listi so grenki, za uživanje je najboljša, še preden začne cveteti, ko so listki in cvetovi še mladi in nežni. V tej fazi jih lahko dodajamo tudi k solatam ali pa jih pripravimo kot špinačo ali drugo listnato zelenjavo. 

Navadni slez

Navadni slez raste praktično na vsakem travniku. Ima veliko zdravilnih učinkov, užitni pa so prav vsi deli rastline. Liste, cvetove, plodove in semena lahko uživamo bodisi surove v solatah ali pa jih skuhamo. Tako kot za večino zelišč in travniških cvetlic se tudi za slez priporoča uživanje mladih delov, saj so ti običajno bolj nežni in imajo več okusa, ko so manj zreli. Je blagega okusa, čeprav je rastlina bogata z vitamini A, B in C ter kalcijem, magnezijem in kalijem.