Znanstveno ime buče, ki raste kot vzpenjavka, je Lagenaria siceraria in spada v enako skupino kot kumare. Zaradi ugodnega podnebja je precej priljubljena in pogosta poljska kultura na celotnem območju Indije. Poleg kulinarike je cenjena tudi kot material za izdelavo glasbenih instrumentov, posod in drugih uporabnih predmetov.

Kako prepoznamo vinsko bučo?

Vinske buče se med seboj razlikujejo po velikosti, obliki in dolžini, njihov izgled pa je odvisen od načina gojenja in časa obiranja. Lahko so kratke in okrogle, valjaste, ukrivljene, čebulaste ali izjemno dolge in tanke. Njihova koža je najpogosteje gladka, čeprav obstajajo nekatere sorte, ki so prekrite z majhnimi dlačicami. Najdemo jih v različnih odtenkih, vse od svetlo zelene ali rumenkasto zelene do temno zelene. Notranjost mesa je kremasto bela z drobnimi semeni, ki so mlada mehka in užitna, ko pa je buča bolj zrela, postanejo trda in jih je treba pred uživanjem odstraniti. Mlada buča ima blag okus, ki spominja na poletne bučke ali kumare, le da ima nekoliko bolj čvrsto strukturo.

Hranilna vrednost

Vinske buče imajo nizko kalorično vrednost, bogate pa so z vitaminom C, kalcijem, železom, cinkom in vitaminom B. Prav tako vsebujejo veliko vlaknin, ki pripomorejo k urejeni prebavi. Tako kot njihove sorodnice kumare so tudi vinske buče v velikem deležu sestavljene iz vode. Sok buče je izjemno koristen za uravnavanja ravni sladkorja v krvi, vendar pa je užiten samo sok mlade buče. Kasneje namreč buča razvije toksine, ki povzročajo razjede, hude poškodbe prebavnega trakta in v nekaterih primerih celo smrt.

Kako vzgojimo vinsko bučo iz semena?

V našem podnebju je najprimernejši čas za sajenje vinske buče pozno spomladi, torej v aprilu ali maju. Semena imajo precej trdo lupino, zato jim pomagamo tako, da s škarjami odrežemo konico semena, pri tem pa pazimo, da ne poškodujemo notranjosti.

V bogato in dobro zrahljano zemljo naredimo jamice in vanje posadimo pripravljena semena. V ugodnih razmerah bi morala vzkliti že po približno 7–10 dneh, kasneje pa bo rastlina tudi zelo hitro rasla. V času rasti ji zagotovimo veliko sončne svetlobe ter obilo vode.

Kot vse buče tudi ta najbolje uspeva v zemlji z nevtralnim pH- jem. Če je pH previsok, dodamo šotni mah ali aluminijev sulfat. Če želimo dvigniti pH, zemljo obogatimo z apnencem.

Ker raste kot vzpenjavka, ji je potrebno zgraditi močno oporo, po kateri se bo lahko vzpenjala. Ena izmed možnosti je, da ji pustimo, da se razraste po tleh, lahko pa 'spleza' na drogove ali streho – v tem primeru bo gosto zelenje nudilo prijetno senco.

Kdaj je najprimernejši čas za obiranje vinskih buč?

Sezona žetve se začne 2–3 mesece po tem, ko smo posadili semena, in traja približno 6–8 tednov. 

Najboljša faza za obiranje jedilnih buč je, ko plodovi razvijejo mehko, gladko površino in lahko z nohtom potisnete skozi kožo ali jo zlahka strgate. Če boste buče pustili zoreti dlje, za prehrano ne bodo več uporabne.

Najpogostejše težave pri vzgoji in kako jih rešimo

Odpadanje nezrelih buč je zelo pogosta težava, ki izgleda tako, da mlada buča naenkrat preneha rasti, nato pa se v nekaj dneh skrči in kmalu zatem odpade. To je običajno posledica pomanjkanja zadostne količine hranil ali vlage, ki jo rastlina črpa iz zemlje. V tem primeru torej zemljo pognojimo ter po potrebi zalijemo.

Nemalokrat se zgodi, da še nedozorele buče začnejo gniti. Sprva lahko opazimo, da porumenijo, zgnijejo in nato odpadejo z rastline. Zelo verjeten razlog je prekomerno zalivanje ali pa je prišlo do težav v procesu opraševanja rastline.