Gojenje zelenjave in sadja v visokih gredah sega vsaj 300 let pred našim štetjem, ko so ljudstva v Andih z visokimi gredami zaščitili svoje pridelke, saj so na tak način preprečili erozijo. Med posameznimi gredami so izkopali globoke kanale za odvodnjavanje. Pri današnjih visokih gredah sicer ne gre za to, da v zemljo vkopljemo kanale in s tem dvignemo gredo, pač pa ravno obratno. Zgrajene so od spodaj navzgor, torej tako, da zemljo nagrmadimo na kup.

Običajno so visoke grede omejene z lesom ali kakšnim drugim materialom, da zemlja ostane na mestu. Takšne visoke grede so začeli uporabljati v srednjem veku, ko so kmetje okoli svojih vrtov začeli postavljati ograje, spletene iz vej. Takšen način gojenja zelenjave je bil v 18. stoletju priljubljen pri kmetih v Parizu. Koncept je nato postal priljubljen v začetku 70. let prejšnjega stoletja, ko so lastniki hiš iskali načine za pridelavo lastne zelenjave tudi na manjših vrtovih. 

V zadnjih letih se znova vse več ljubiteljskih vrtičkarjev odloča za takšen način pridelave hrane zaradi številnih prednosti. 

1. Odlično za začetnike

Visoke grede omogočajo enostavno vrtnarjenje, zato so odlične za začetnike. Sicer je res, da je začetni vložek nekoliko višji, kot če začnete vrtnariti na njivi, vendar pa pogosto zagotavlja uspešno pridelavo zelenjave že v prvem letu. Postavite škatlo, vanjo dodajte zemljo, nekaj komposta in semena, nato zalivajte in zagotovo bo nekaj zraslo. Obdelava njive običajno zahteva več znanja, truda in časa. 

2. Zemlje ni treba preveč obdelovati

Visoka greda, ko je enkrat postavljena in napolnjena, zahteva precej manj dela za pripravo tal pred sajenjem. Ker zemlje ni treba obdelovati iz leta v leto tako kot njivo, gre za precej lažji način vrtnarjenja. Zemljo je treba le vzdrževati, tako da ji v vrhnjo plast primešate svežo prst, kompost in gnojila. Pri tem si ne zlomite hrbtenice s prekopavanjem zemlje. Prav tako prekopavanje oziroma oranje njiv izpostavi organske snovi v zemlji sončnim žarkom, s tem pa postaja prst z leti bolj osiromašena. Pri visokih gredah se organske snovi z leti le kopičijo, saj manj posegamo  v zemljo. 

3. Dobro za vašo hrbtenico

Čeprav ima vrtnarjenje številne prednosti za duševno in telesno zdravje, pa lahko pri sami obdelavi vrtička pride tudi do pretiranih obremenitev hrbta in kolen. Še posebej če gre za večjo obdelovalno površino, za katero potrebujemo več časa za pletje in okopavanje. Pri visoki gredi se tem težavam lahko izognete, saj se ni treba preveč sklanjati. Optimalno višino grede lahko prilagodite glede na vašo telesno višino, podobno kot pri kuhinjskem pultu. S tem pa si zagotovite, da pri delu ne bo trpela vaša hrbtenica. Poleg višine je sicer pomembna tudi širina visoke grede, ki mora biti takšna, da lahko z obeh daljših stranic brez velikega napora sežete čez sredino grede. 

4. Boljše odvodnjavanje

Visoke grede so pametna odločitev predvsem na območjih, ki so pogosto poplavljena oziroma kjer se voda v zemlji dlje časa zadržuje po obilnih padavinah. Dvignjene grede namreč omogočajo boljšo drenažo in s tem zagotavljajo, da pridelki boljše uspevajo tudi v bolj namočenih krajih. Običajna višina visoke grede je med 70 in 100 centimetri, lahko pa je tudi nižja. Za večino rastlin takšna višina nudi dovolj prostora za drenažo, hkrati pa je običajno nad poplavno višino. 

5. Škodljivcem otežujejo dostop do pridelkov

 Visoke grede lahko vašim pridelkom nudijo tudi dodatno zaščito pred škodljivci. Polži sicer lahko plezajo, vendar jih bodo visoke stranice upočasnile, poleg tega pa jih lahko opazite, še preden prilezejo do vrha. Prav tako nekateri vrtičkarji opažajo, da polže ustavi bakrena obroba, s katero so pogosto obrobljene visoke grede. Na dno visoke grede lahko položite zaščitno mrežo proti voluharjem, s čimer boste preprečili, da bi voluharji, miši in drugi glodalci prišli do vaših pridelkov od spodaj. Poleg tega so vaše rastline zaščitene tudi pred uriniranjem okoliških psov in mačk. Prav tako lahko na visoke grede namestite še druge zaščitne ograje, s katerimi boste dostop do vaših pridelkov preprečili srnam, pticam in drugim živalim. 

6. Manj plevela

V visokih gredah je manj verjetno, da bo začela rasti trava ali drug plevel, še posebej če na dno grede položite kakšno pregrado (iz slame, kartona itd.). Visoke grede lahko v začetku pomladi pokrijete z zastirkami, kartonom ali črno plastično folijo. S tem preprečite, da bi plevel, ki prezimi, zrasel in se razmnoževal. Ko bo čas za sajenje, enostavno odstranite zastirko in pograbite odmrli plevel. 

7. V njih lahko začnete saditi bolj zgodaj

Boljša drenaža, hitrejše izsuševanje in segrevanje zemlje v visokih gredah pomeni, da v njih lahko začnete saditi že zgodaj spomladi. Prav tako lahko v visokih gredah rastline jeseni dlje časa preživijo, saj se tla ne ohladijo tako hitro. Če so tla v gredi obogatena s kompostom, bolje uravnavajo temperaturo.

8. Lahko se izognete onesnaženi zemlji

Urbano vrtnarjenje lahko predstavlja poseben izziv, saj je lahko prst, v kateri se goji zelenjava, onesnažena s težkimi kovinami. Z visokimi gredami si lahko zagotovite, da boste pridelke gojili v zdravi prsti, ki jo prinesete od drugod in ki ni bila izpostavljena morebitnemu onesnaženju kot prst, ki je na vašem vrtu ali njivi. Prav tako lahko prst v visoki gredi še izboljšate z dodajanjem komposta, ki med drugim ujame težke kovine in preprečuje, da bi jih rastline počrpale vase. 

9. Lahko jih prestavljate

Ena od prednosti visokih gred je tudi ta, da z njimi ne posegate preveč v tla in jih lahko po potrebi odstranite. Tako pridejo v poštev tudi za najemnike, ki jim lastnik ne dovoli, da bi zemljo na vrtu prekopavali. Visoke grede lahko po selitvi enostavno izpraznite in odnesete s seboj. 

10. Lahko so dekorativni element

Visoke grede niso le praktične, pač pa so lahko tudi estetske. Lesene škatle lahko namreč postavite v različne formacije ali pa z njimi na eleganten način ločite vrt na različne kotičke. Če želite, lahko lesene stranice tudi okrasite, porišete in pobarvate, vendar pri tem bodite pozorni, da uporabite neškodljive ali naravne barve.  Z njimi pa lahko prinesete naravo tudi na vrt ali dvorišča, ki so sicer tlakovana ali betonirana.