Praksa vrtnarjenja po luni ni od včeraj, ampak je znana praktično, odkar je človek postal poljedelec. Starodavne civilizacije so svoje obrede in vsakodnevne dejavnosti, kamor je spadalo tudi delo na polju, vedno povezovale z nebesnim koledarjem. Stoletja se je ta običaj prenašal kot ustno izročilo, prepojeno z najrazličnejšimi miti in prepričanji. V začetku 20. stoletja pa je vrtnarjenje po luninih fazah postalo eno od vodilnih načel biodinamičnega vrtnarjenja. Raziskava, ki je še vedno predmet polemik med znanstveniki, prinaša rezultate, ki mečejo novo luč na nov način pridelave hrane, pri katerem ne zanemarimo vpliva lune.

Četudi ne verjamete, da luna lahko vpliva na rast rastlin, pa eno dejstvo zagotovo drži – biodinamična pridelava, ki se ravna po luninih menah, zagotovo ni škodljiva, zato jo lahko preizkusite tudi največji dvomljivci. 

Kako poteka vrtnarjenje po luni?

Vrtnarjenje po luninih fazah se v svoji najosnovnejši obliki drži štirih obdobij ali faz lune. Ta gre skozi polni cikel vsakih 29,5 dneva in je na nebu vidna v različnih oblikah, odvisno od položaja med zemljo in soncem. Štiri faze, ki jih pri tem upoštevamo, so prvi krajec, mlaj ali prazna luna, zadnji krajec in polna luna ali ščip.

Če se luna debeli, pomeni, da je čas za sajenje nadzemne zelenjave, če se manjša, pa korenovk.

Načelo vrtnarjenja po fazah lune je dokaj preprosto. Ko luna narašča – prehaja iz mlaja v polno luno –, je pravi čas za sajenje semen, ki obrodijo plodove nad zemljo. Ko je luna polna in se zmanjšuje, je pravi čas, da pod zemljo posadimo korenovke z užitnimi deli. Pojemajoča luna pomeni tudi najboljši čas za pobiranje zrelih plodov, saj je takrat proces fotosinteze najpočasnejši in se skozi rastlino pretaka manj tekočine. To pomeni daljši rok uporabnosti v skladišču.

Vrtnarjenje po luni v praksi

Če želite vrtnariti po luni, bi morali med rastočo luno posaditi poljščine, kot so paradižnik, paprika, koruza in fižol. Krompir, redkev, korenje, pesa in druge korenovke gredo v zemljo takrat, ko se luna zmanjšuje. 

Številni koledarji, zlasti vrtnarski, označujejo lunine faze po vsakem 29,5-dnevnem ciklu. Biodinamični koledarji so podrobnejši in razdelijo rastline v štiri kategorije: korenine, listi, cvetovi in plodovi, navajajo pa tudi dneve in celo ure, kdaj in kaj saditi.

Kako učinkovito je vrtnarjenje po luninih fazah?

V zadnjem času je bilo izvedenih kar nekaj novih študij, ki nam dajejo več informacij o obnašanju rastlin. Eden od izsledkov, do katerega so prišli raziskovalci, je tudi ta, da imajo rastline cirkadiani ritem kot ljudje, živali in ptice. To pomeni, da se določeni procesi v živih bitjih odvijajo ob določenih urah v 24-urnem obdobju.

Vemo, da semena vzklijejo in drevesa brstijo, ko temperatura naraste in se dan podaljša. Vemo tudi, da se ob sončnem vzhodu v mnogih rastlinah aktivira fotosinteza. Nekatere rastline so odvisne od mesečine in svoje cvetove odprejo opraševalcem šele po sončnem zahodu. Študije začenjajo kazati tudi povezavo med dvigovanjem tekočine skozi rastlino in lunino gravitacijsko privlačnostjo. Znanstveniki se trenutno intenzivno ukvarjajo z vprašanjem, ali luna vpliva na rast rastline na enak način, kot vpliva na oceane in njihovo plimovanje. Ti rezultati lahko pridelovalcem pomagajo določiti najboljši čas za sajenje določene rastline.

Ravnanje po luninih fazah ne zahteva poznavanja zapletene strukture biodinamike

Da preizkusite, kako deluje pridelovanje zelenjave z upoštevanjem luninih faz, ne potrebujete širokega znanja astronomije ali biodinamike. Če so temperatura, tla in vreme ustrezni, je enostavno ugotoviti trenutno fazo lune. Čeprav je bilo na tem področju v zadnjem času izvedenih že kar nekaj raziskav, pa bo čas pokazal svoje, saj vedno bolj napredne metode podajajo nove in nove informacije o rastlinah in njihovih procesih ter predvsem, v kakšni interakciji so te z okoljem, ki jih obdaja.