Dominvrt.si
sadike

Je že čas, da se lotimo vzgoje lastnih sadik?

L.M.
01. 03. 2024 11.50
0

Če vas že rahlo srbijo prsti in prav težko pogledujete proti vašim vrtnim gredicam, ki so trenutno na zimskem počitku, je vzgoja lastnih sadik odličen način, da si čakanje nekoliko skrajšate. Z ustrezno svetlobo, nekaj osnovnimi pripomočki, pravimi nasveti ter seveda kakovostnimi semeni boste lahko spomladi, ko bo zemlja že primerno ogreta za delo na vrtu, tako posadili čisto svoje sadike najrazličnejših vrst zelenjave. Kako se tega lotiti, nam je zaupala Brigita Šušteršič, predavateljica, specializirana prav za vzgojo sadik in v prvi vrsti zagovornica naravnega načina življenja.

Zakaj ne bi letos namesto kupljenih sadik raje posadili lastne? Prednosti je kar nekaj in četudi niste izkušen vrtnar ali menite, da boste papriko, paradižnik in druge vrtnine lažje pridelali iz že kupljenih sadik, obstaja kar nekaj razlogov, ki bi vas morali prepričati o prednostih domače vzgoje.

Brigita Šušteršič prednost sadik, ki jih vzgojimo sami, vidi predvsem v sledljivosti: "Največja prednost domačih sadik je ta, da točno vemo, kako so bile vzgojene, vemo, v kakšno zemljo smo jih dali, s kakšno vodo jih zalivamo, vemo pa tudi, iz katerih semen so zrasle."

Prednost sadik, ki jih vzgojimo sami, je predvsem v sledljivosti.
Prednost sadik, ki jih vzgojimo sami, je predvsem v sledljivosti. FOTO: Adobe Stock

Poleg omenjenega gotovo ni zanemarljiv še finančni vidik. Ena sama sadika vas bo običajno stala približno enako kot poln paket semen. V kolikor si boste ob koncu sezone prihranili tudi te, boste izničili celo stroške nakupa semen. Enako priporoča tudi strokovnjakinja: ''Če si za prihodnje leto shranimo čim več semen, potem bodo sadike res 100-odstotno domače. Domače sadike so že od začetka navajene na naše pogoje, so utrjene na veter, sonce in tudi morebitni mraz, ki še lahko nastopi.''

Paradižnik, paprika in razna zelišča so manj zahtevna za vzgojo

Na vprašanje glede zahtevnosti posameznih vrtnin sogovornica pravi, da so pri vzgoji sadik pogosta težava neustrezni pogoji. ''Bolj kot neznanje je treba upoštevati, koliko prostora v hiši ali v rastlinjaku imamo na voljo za vzgojo. V hiši se nam nekatere zelo hitro pretegnejo – denimo solato in kapusnice je doma, če ni pravih pogojev, malo težje vzgojiti.''

Kdaj začeti s sajenjem?

Tako kot pri praktično vseh vrtnarskih opravilih je tudi uspešnost vzgoje lastnih sadik v veliki meri odvisna od izbire pravega časa. Če jih na vrt posadimo prezgodaj, bodo pomrznila, če čakamo predolgo, pa ne bodo imela dovolj časa, da dozorijo. Večina kupljenih semen ima na ovitku označen najprimernejši čas, v primeru domačih semen pa je priporočljivo preveriti setveni koledar.

Paprika je ena najzgodnješih vrtnin.
Paprika je ena najzgodnješih vrtnin. FOTO: Dreamstime

Ena najzgodnejših vrtnin je paprika. Ker ima sadika daljšo rastno dobo, jo lahko sejemo že v drugi polovici februarja. Ta mesec je primeren tudi za vzgojo sadik določenih sort zelja, feferonov ter zelene. Nekoliko kasneje pride na vrsto paradižnik, ki ga za sadike sejemo od konca februarja do marca. V enakem časovnem obdobju sejemo tudi jajčevce. 

''Začetek je odvisen tudi od naših pogojev. Na koncu se ne bo poznalo veliko, ker moramo vedeti, da domače sadike na vrtu rastejo lepše in ujamejo tudi tiste velike, ki jih drugače kupimo. Manjša kot je rastlina, lažje se na vrtu navadi na nove pogoje, tako da to res ne sme biti problem. Če imamo na voljo tudi rastlinjak, lahko v hiši proti koncu februarja posejemo večino listnatih rastlin in zelišč, ki jih kaj hitro odnesemo v rastlinjak,'' svetuje.  

Semena je priporočljivo čez noč namakati

Namakanje semen čez noč v plitvi posodi izboljša in pospeši stopnjo kalitve. Čeprav deluje pri praktično vseh rastlinah, je še posebej priporočljivo, da tega koraka ne izpustimo pri večjih semenih, medtem ko drobna semena solatnic in zelene zelenjave običajno dobro vzklijejo tudi brez namakanja. 

Izbira ustrezne posode in substrata

Za sajenje lahko izberemo posodo po svojih željah. Pri tem je pomembno, da upoštevamo velikost glede na količino semen, ki jih nameravamo posejati. Uporabimo lahko kar nizko plastično posodo ali pa v vrtnem centru kupimo vnaprej pripravljene lončke ali plato za vzgojo sadik. Na trgu je kar nekaj različnih možnosti – od stiroporne plošče s točno določenimi mesti za vzgojo sadik do sadilnih lončkov in šotnih lončkov. 

Šotni lončki so narejeni iz šotnega mahu, njihova prednost pa je, da jih lahko, ko je čas za za to, posadimo neposredno v zemljo, kar zmanjša možnost poškodovanja korenin med presajanjem. 

Substrat mora biti ves čas ravno prav vlažen.
Substrat mora biti ves čas ravno prav vlažen. FOTO: Adobe Stock

Priporočljivo je, da posodo vsako leto zamenjamo, saj se tako izognemo različnim boleznim – v že uporabljenih lončkih se namreč lahko nahajajo škodljivci, na katere so sadike precej občutljive. Vse posode morajo imeti tudi luknjo skozi katero lahko pri zalivanju odteče voda. Pod posodo ne pozabite postaviti pladnja za zbiranje tekočine, kamor se bo lahko ujela odvečna voda in umazanija.

Postopek vzgoje lastnih sadik

1. Zmešamo substrat, ga navlažimo in z njim napolnimo lončke

Lončke ali drugo sadilno podlago napolnimo s substratom. Najprimernejša mešanica je narejena iz šotnega mahu ali kokosovih vlaken, perlita, vermikulita ter komposta. Ta zagotavlja odlično drenažo, hkrati pa omogoča kalčkom, da zlahka pridejo na površje. Vrtne zemlje se izogibamo, saj obstaja verjetnost, da z njo prinesemo tudi škodljivce, poleg tega pa za vzgojo sadik navadno ni dovolj rahla. 

Pred polnjenjem moramo sadilni medij primerno navlažiti. Za preizkus ustrezne vlažnosti mešanico poskusimo stisniti v dlani – če priteče nekaj kapljic vode, je vlažnost ravno pravšnja. 

Lonček napolnimo povsem do vrha, poravnamo in rahlo potlačimo.  

2. Posejemo semena

Koliko semen bomo posejali v en lonček, je odvisno od tega, kaj sejemo. Prav tako se od velikosti semena in same rastline razlikuje globina, na katero potisnemo seme. Nekatera za kalitev potrebujejo svetlobo, spet druga je priporočljivo zakopati bolj globoko.  

3. Lončke ali plato pokrijemo, da zadržimo vlago in toploto

Da zadržimo toploto in vlago, posodo pokrijemo ter postavimo na toplo mesto. Običajno je najbolje, da posodo do kalitve zadržimo blizu radiatorja ali na okenski polici z veliko sončnih žarkov. Ker se pogoji za kalitev med posameznimi zelenjadnicami razlikujejo, vedno preverimo njihove specifične zahteve. Če se zemlja hitro izsuši, jo po potrebi popršimo z vodo. 

Brigita Šušteršič priporoča uporabo domačih semen.
Brigita Šušteršič priporoča uporabo domačih semen. FOTO: Dreamstime

Podobno svetuje Šušteršičeva: ''Na začetku naša semena kalimo na toplem, kje v bližini peči, radiatorjev ali drugih virov toplote. Svetloba tukaj ni pomembna, so lahko v popolni temi.''

4. Ko kalčki pokukajo iz zemlje, jih odkrijemo

Ko semena vzklijejo, posodo odkrijemo in postavimo na sončno mesto. Postopek kalitve običajno traja približno dva tedna, vendar je lahko ta čas krajši ali daljši, odvisno od tega, kaj smo posadili. 

''...ko že vidimo prve kalčke, je treba naše platoje ali posodice prenesti na svetlo mesto in znižati temperaturo. Za rast je v hiši najbolj optimalna okenska polica, ki gleda na jug ali zahod in nekje 20C, da nam sadike ne uidejo v višino. Vsekakor pa je boljše, da je v prostoru več svetlobe kot toplote. Sadike bodo rasle nekoliko počasneje, bodo pa veliko bolj odporne in zdrave," nadaljuje. 

5. Pred presajanjem na vrt sadike še enkrat presadimo

Nekatere vrste zelenjadnic pred sajenjem na vrt potrebujejo dodatno presajanje ali tako imenovano pikiranje. 

V lončkih in platojih, kjer smo posadili več semen, se pogosto zgodi, da prostor postane prenatrpan. Pred presajanjem se vedno prepričamo, da so naše sadike videti dovolj zdrave, da bodo uspešno prenesle presajanje. Nove lončke napolnimo s substratom, nato pa vanje s palčko za sladoled ali čajno žličko izkopljemo luknjico, kamor bomo zakopali sadike. Ker so korenine mladih rastlinic zelo tanke in občutljive, smo pri presajanju izredno previdni. Sadiko držimo za zgornje liste in jo nežno spustimo v izkopano luknjo. Zasujemo jo z zemljo in nežno potlačimo.

Pri presajanju lahko dodamo tudi že nekaj vrtne zemlje, pravi Brigita Šušteršič: "Priporočam pa tudi, da se pri presajanju ali pikiranju sadik uporabi del naše vrtne zemlje. Korenine nato pri presajanju na vrt ne bodo imele težke naloge, da se lepo ukoreninijo, saj so na zemljo že navajene. Tako rastline na vrtu zrastejo lepše, večje in so bolj zdrave in odporne."

Če so rastlinice zrasle preveč na gosto, jih razredčimo s presajanjem v nove lončke.
Če so rastlinice zrasle preveč na gosto, jih razredčimo s presajanjem v nove lončke. FOTO: Adobe Stock

 6. Sadike pred presajanjem na prosto še utrdimo

Utrjevanje sadik se nanaša na postopek, pri katerem sadike, ki smo jih vzgojili v notranjem prostoru, postopoma navajamo na zunanje pogoje. Približno dva tedna pred presajanjem na prosto jih enkrat dnevno za približno eno uro postavimo na zunanje mesto, zaščiteno pred vetrom in soncem. Čas postopoma podaljšujemo, prav tako pa lahko do neke mere stopnjujemo izpostavljenost sončni svetlobi, mrazu in vetru. 

7. Sadike presadimo na vrt

Ko je vreme idealno – običajno takoj po zadnji zmrzali v sezoni – in se sadike navadijo na zunanje pogoje, je čas, da jih presadimo na zunanjo gredico ali v lonec.

Grah je prva zelenjadnica, ki jo posejemo spomladi
Preberi še
Grah je prva zelenjadnica, ki jo posejemo spomladi
UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

Komentarji (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2024, Dominvrt.si, Vse pravice pridržane Verzija: 698