Kompost je izredno kakovostno naravno gnojilo, ki ga dejansko lahko pridelamo sami, in sicer s kompostiranjem nekaterih odpadnih materialov, ki jih dnevno proizvedemo v kuhinji in tudi na nekaterih zunanjih površinah. Če ste med tistimi, ki ste se pred kratkim odločili za tovrstno pripravo domačega gnojila, in vam manjka le še primeren kompostnik, vam ga ni treba kupovati. Z nekaj spretnosti ga namreč brez večjih težav lahko izdelate sami.

Materiali

Kar se tiče materialov, so kompostniki v veliki večini narejeni iz lesa, za katerega pa je vseeno priporočljivo, da je nekoliko bolj vzdržljiv in ne ravno najmehkejši. Glede na to, da je kompostnik vse leto postavljen zunaj in v osnovi nepokrit, je les pred vremenskimi vplivi nezaščiten in če želimo, da bo kompostnik zdržal kar najdlje, je smiselno poseči po nekoliko kvalitetnejši osnovi. 

Poleg lesenih konstrukcij imamo na izbiro tudi nekatere druge materiale, kot sta opeka ali v določeni meri celo beton. V obeh primerih gre za kombinacijo zidakov in veziva, iz katerih izdelamo mrežasto strukturo. Nekoliko bolj preprosti so tudi kompostniki, ki so izdelani iz mreže in funkcionirajo kot lahka škatla, v katero po plasteh nalagamo odpadke, primerne za kompostiranje.

Velikost in osnove izdelave

Ko govorimo o velikosti kompostnika, se moramo v prvi vrsti prilagoditi velikosti samega vrta in točni lokaciji, na katero bo umeščen. Priporočljivo je, da kompost v višino ne meri več kot meter in pol – v nasprotnem primeru posamezne plasti že lahko postanejo pretežke, kar vpliva na samo zračnost in vlažnost komposta ter posledično na kakovost substrata. Optimalna velikost, če le imate dovolj prostora, je meter krat meter v širino in dolžino, ter meter ali nekoliko manj v višino. Na videz preprosta oblika kocke bo služila kot odlična baza za kompost. Pri izdelavi stranic bodimo pozorni, da med posameznimi vzdolžnimi obodnimi linijami puščamo nekaj centimetrov prostora. Tako bo kompostnik dovolj zračen, hkrati pa se bodo zaradi nekoliko manjših odprtin posamezni segmenti zadržali znotraj boksa in ne tudi okrog njega. Če imate možnost in dovolj prostora, je smiselno postaviti kar dva zabojnika za kompost – enega za zbiranje odpadkov in drugega za kompost, ki je že »dozorel« oziroma popolnoma preperel. Omenjen kompost je že pripravljen za gnojenje in v manjših količinah tudi za dodajanje svežemu kompostu.

Gradnje kompostnika se lotimo tako, da najprej izdelamo nek osnoven okvir, na katerega nato namestimo posamezne stranice, bodisi z vijačenjem lesenih lamel ali s sestavljanjem opečnatih zidakov. Zanimiva ideja je sestavljanje iz votlih betonskih zidakov, ki že zaradi oblike posameznih delov v končni fazi tvorijo mrežasto zasnovo. Glede višine stranic naj bodo tri obodne, torej hrbtna in dve stranski enako visoke, prednja stranica, ki je tudi mesto dostopa do komposta, pa je lahko nekoliko nižja.

Umestitev

Pri izbiri optimalne lokacije za umestitev kompostnika je priporočljivo, da upoštevamo nekaj osnovnih pravil. V prvi vrsti naj kompostnik ne bo izpostavljen celodnevnemu direktnemu soncu, saj bi tako prihajalo do nepotrebne prehitre izsušitve zgornjih plasti komposta, s čimer pa nismo naredili nič, zato raje izberimo primeren senčen prostor, najbolje v senci kakšnega drevesa ali nekoliko višjih grmovnic. Pomembno je, da je prostor, kamor bomo umestili kompostnik, primerno zračen. Če med kompostiranjem prihaja do prevelike vlažnosti, masa enostavno začne gniti.