Najprej si natančno oglejte rastline paradižnika in jih opazujte nekaj dni, da vidite, ali je prišlo do napredovanja. Pozorni bodite na nekatere znake. 

Koliko listov se zvija, le nekaj ali vsi listi na rastlini?

Ali se zvijajo stari listi, samo nova rast ali oboje?

V katero smer se zvijajo listi, navzgor ali navzdol?

Ali drugi deli rastline, vključno s plodovi, kažejo kakršne koli simptome?

Ena izmed težav za zvijanje listov je lahko prezgodnje sajenje 

Paradižnik, ki pred sajenjem na prosto ni bil ustrezno utrjen ali je bil posajen prezgodaj, ko je bilo vreme še prehladno, lahko utrpi posledice v obliki zvijanja listov. Običajno se začne tako, da se spodnji listi zvijejo navzgor, nato pa se po dolžini zvijejo navznoter. Listi postanejo bolj debeli in usnjati, vendar običajno ohranijo svojo živo zeleno barvo. 

Če sumite, da bi to lahko bil razlog za zvijanje listov vaše rastline, je na žalost škoda že narejena. Vse kar lahko storite sedaj je, da rastlini zagotovite najboljše možne pogoje in upate, da zvijanje listov ne bo imelo negativnega vpliva na razvoj paradižnikov. 

V prihodnje pazite, da paradižnik posadite le, ko dnevne temperature dosežejo temperaturo med 21 in 26 stopinj Celzija, nočne temperature pa niso nižje od 17 stopinj Celzija.

Vročina, suša in veter za rast paradižnika niso ugodni 

V izjemno vročem, suhem ali vetrovnem vremenu se listi paradižnika lahko začnejo zvijati navzgor, da se zaščitijo pred nadaljnjo izgubo vode.

Če živite v vročem ali toplem podnebju, posadite paradižnik na mesto, kjer bo zaščiten pred močnimi, suhimi vetrovi in bo v popoldanskem času, ko je sonce najbolj pripekajoče, imel senco.

Ne glede na vaše podnebje naj bo paradižnik vedno dobro zalit. Če je posajen na vrtu, navadno potrebuje vsaj 2,5 centimetra vode na teden. Zalivajte vedno počasi in globoko, da voda počasi preide do vseh korenin. Okoli rastline lahko položite zastirko, da preprečite prehitro izhlapevanje vode. 

Prepričajte se, da zvijanje listov ni posledica pomanjakanja ali pa presežka hranil v tleh

Na paradižnikih, ki smo jih pretirano gnojili z gnojilom, bogatim z dušikom, se lahko pojavijo navzgor zaviti listi, ki so tudi debelejši in bolj zeleni kot običajno. Preveč dušika se kaže tudi v bujnem listju, namesto v rasti debelih plodov. Morda pa je za zvijanje krivo pomanjkanje fosforja. 

Čeprav so paradižniki veliki porabniki vseh možnih hranilnih snovi, mora biti gnojenje uravnoteženo. Po sajenju v dobro nahranjeno zemljo, rastlinam paradižnika koristi nekajkratna uporaba uravnoteženega 5-10-5 NPK gnojila skozi celotno rastno sezono. Izogibajte se gnojilom z visoko vsebnostjo dušika, sicer boste na račun čudovite bujne zelene rastline imeli slabši pridelek paradižnika. 

Herbicidi lahko poškodujejo liste paradižnika

Rastline paradižnika so dovzetne za poškodbe s herbicidi. Če se listi paradižnika zvijajo navzdol in rastejo zvito, so bili morda izpostavljeni herbicidom – ne nujno zaradi vaše uporabe, lahko je delce tudi prineslo po zraku s sosedovega vrta ali bližnjega polja. 

Ko herbicid enkrat povzroči škodo, poti nazaj več ni. Odvisno od resnosti škode, si lahko rastlina opomore in po določenem času začne spet normalno rasti. Če nova rast še naprej kaže poškodbe s herbicidi, ki poleg zvijanja listov lahko vključujejo bela in razcepljena stebla ter deformirane plodove, boste morali rastline na žalost zavreči. 

Virus kodravosti listov paradižnika je eden od mnogih virusov, ki povzročajo zvijanje listov

Ali zvijanje listov paradižnika zares povzroča točno ta virus, je precej težko določiti, saj lahko enako težavo, ki se ji pogosto pridruži še zaostajanje v rasti, povzročajo različne bolezni.  

Dva pogosta virusa, ki povzročata zvijanje listov paradižnika, sta 'virus rumenenja in kodravosti listov paradižnika' in 'paradižnikov mozaik virus'. Virus rumenenja in kodranja listov paradižnika povzročajo majhne bele mušice, tako imenovani ščitkarji. Novi listi postanejo ukrivljeni navzgor in bledo zeleni. Robovi listov porumenijo, spodnje strani listov pa lahko postanejo škrlatne. Celotna rast rastline je zakrnela, plodovi so, če sploh, majhni. 

Ob okužbi z virusom paradižnikovega mozaika listi postanejo lisasti in zaviti, novi lističi so majhni, okuženi plodovi pa so znotraj rjavi.

Če želite zmanjšati škodo, ki jo povzročata omenjena virusa med vrste paradižnika postavite odsevne zastirke aluminijaste ali srebrne barve. Za odganjanje belih mušic pripravite raztopino 0,25 do 0,5 % oljnega pršila. 2 do 4 čajne žličke vrtnarskega olja ali olja oljne repice zmešajte z nekaj kapljicami mila za posodo. Prilijte vsaj 3 litre vode in poškropitre rastline dvakrat tedensko. 

Pomemben korak pri preprečevanju okužbe vaših rastlin je, da ohranite svoj vrt brez plevela, saj so pleveli pogosto gostiteljske rastline za žuželke, ki nato prenesejo virus na vaše rastline paradižnika.

Okroglo listno pegavost paradižnika je pogosta glivična bolezen paradižnika

Septoria lycopersici ali po naše 'okrogla listna pegavost paradižnika' je pogosta glivična bolezen, ki prizadene liste paradižnika. Na njih se pojavijo majhne rjave pike s svetlim delom v notranjosti pege, prisotna pa je lahko tudi porumenelost lista. 

Gliva, ki se lahko širi z vetrom, vodo ali žuželkami v tkivo rastline sprošča toksine, zaradi česar se listi zvijejo in močno popačijo. 

Če je okužba huda, se lahko tudi spodnja stran listov in plodov obarva bronasto ali rdeče.

Za boj proti zmerni do hudi okužbi so priporočljivi predvsem preventivni ukrepi kot je ustrezno kolobarjenje, omogočanje kroženja zraka okoli rastline in odstranjevanje okuženih delov.