Koloradski hrošč
Koloradski hrošč je najpogostejši škodljivec krompirja, paradižnika in jajčevcev, prehranjuje se z listjem in lahko na nasadu naredi veliko škodo. Na plano prilezejo v začetku maja, najučinkovitejši način, kako se jih lahko znebimo, je, da škropimo ličinke. Če je naš vrt manjši, pa jih ročno pobiramo z listkov.
Kapusov belin
Kapusov belin je bel metulj s pikastimi, črno obrobljenimi krili, največjo škodo pa naredi na brokoliju, brstičnem ohrovtu, cvetači, kitajskem zelju, kolerabici, ohrovtu in zelju. Njegove gosenice pogrizejo rastlino do stebla. Na manjšem vrtu pobiramo jajčeca in gosenice ročno, svoj pridelek pa lahko zaščitimo tudi s prekrivanjem z zaščitnimi mrežami.
Strune
Strune so podobne deževniku, le da so rumene barve. Gre za ličinke hrošča pokalice, ki pa sam po sebi na vrtu ne dela škode, razen s svojim razmnoževanjem. Najraje jejo korenine mladih, pravkar presajenih rastlin, in sicer tako, da pregriznejo koreninski vrat, rade pa se tudi zavrtajo v gomolje. Rastline tako začnejo veneti in propadati. Ker se najraje zadržujejo v zbiti zemlji, jih lahko do določene mere iztrebimo že z rahljanjem zemlje – v suhi zemlji ličinke poginejo, prav tako pa predstavljajo posladek za ptice.
Listne uši
Listne uši prepoznamo po deformaciji listov rastline, saj uši sesajo rastlinski sok in tako slabijo rastlino. Najpogostejše deformacije so zvijanje, kodranje ter spreminjanje barve, na sadnem drevju postane listje sajasto. Poznamo več vrst uši, ki se lahko pojavljajo tako na balkonskih rastlinah kot sadnem drevju in vrtninah. V prvem stiku z ušmi jih lahko preženemo že s curkom vode, za bolj sistematično uničevanje pa uporabimo pripravke iz trgovine. Naravni sovražnik proti ušem so pikapolonice, tako da če jih vidite na svojem vrtu ali v sadovnjaku, ste lahko prepričani, da vam bodo pomagale v boju proti ušem.
Dominvrt e-novice
Polži
Na svojem vrtu lahko polže pričakujemo po deževnem dnevu. Da so napadli našo solato, izvemo po luknjah v listih zelenjave ter lesketajoči sluzi.
Voluhar
Mali nepridiprav, ki je nočna mora vseh vrtičkarjev, je pravzaprav od 15 do 20 centimetrov dolg glodalec, živeč v zemlji. Najpogosteje se potika po obdelanih površinah, kjer je zemlja srednje težka, primerno vlažna in založena s hrano. Voluhar koplje do pol metra globoko, deluje pa na površini okoli 40 kvadratnih metrov. Njegovi rovi imajo gladke stene, saj vse koreninice sproti pozoblje. Kot rečeno, ima zelo rad naš pridelek, ki smo ga skrbno in z ljubeznijo gojili, še posebej pa obožuje radič, jabolka in čebulice tulipanov. Preverite, kako ga pregnati z vrta!
Komentarji (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV