Sadje ima omejen rok trajanja. Če ga ne shranimo pravilno, lahko kaj hitro podleže procesu gnitja in naša letina bo koristna le še za na kompostni kup. V kompost lahko poleg številnih drugih bioloških odpadkov namreč odložimo tudi olupke in obrezke oziroma ostanke zelenjave in sadja. 

Če tudi vi sproti ne uspete porabiti vsega sadja, obstaja več načinov, kako ga lahko porabite ali predelate. Naredite lahko sok, marmelade, vložite v kozarce, skuhate kompote, zamrznete ...

Slive

Slive so zelo razširjena sadna vrsta pri nas. Kot rastlina ni zahtevna in je samoplodna, uspeva tudi na višji nadmorski višini, njen sadež pa je odličen tako surov kot kuhan, pečen. Slive vsebujejo ogromno antioksidantov, so bogate z vitamini skupine B in C, imajo visoko vsebnost železa, kalcija, kalija, fosforja in betakarotena. Odlične so za ureditev prebave, čeprav ob zaužitju v prevelikih količinah lahko povzročajo želodčne težave, so koristne za srce in imunski sistem nasploh. Poleg tega jih je priporočljivo uživati tudi v primeru, da smo pod stresom in za večjo koncentracijo.

Iz sliv lahko pripravite številne jedi, saj so odlične za uživanje kar sveže, lahko jih kuhamo ali iz njih pripravimo različne jedi.

Surove lahko razkoščičite, jih razrežete ali pa kar cele zložite previdno zložite na večji krožnik in zamrznete. Ko zamrznejo, jih pretresite v vrečko in shranite v zamrzovalniku za tedaj, ko jih boste potrebovali. Če jih boste takoj naložili v vrečko in postavili v zamrzovalnik, se utegne zgoditi, da se stisnejo, iztisne se sok in težko jih boste ločili.

Iz njih lahko pripravite odlične slivove cmoke, ki jih lahko globoko zamrznete in uporabite, ko se vam bo naslednjič mudilo pripraviti obrok.

Slive so odlične tudi za pripravo marmelad, džemov, kompotov in najrazličnejših drugih jedi. 

Sveže (ali odtaljene) lahko dodate tudi najrazličnejšim žitnim kašam, priležejo pa se tudi k nekaterim drugim glavnim jedem, recimo govedini, perutnini, jagnjetini.

Če ste za kaj bolj 'močnega', lahko pripravite tudi slivovo žganje oziroma liker. V steklenico naložite slive in prelijte z mešanico sladkorja in žganja (200g sliv, 1l žganja, 150 g sladkorja). Postavite v temen prostor in čez približno 6 tednov bo liker nared.

Recepti iz sliv

Jabolka

Jabolka lahko precej časa zdržijo, če jih le pravilno shranimo. Kako, preverite TUKAJ.

Če morda nimate nobenega primernega prostora za shranjevanje, potem jih la shranite na več načinov.

Iz jabolk, narezanih na krhlje, lahko pripravite okusen kompot, začinite pa ga po okusu z nageljnovimi žbicami, cimetom ali pa dodajte še kaj po svojem okusu.

Pripravite lahko tudi čežano. Pripravite jo tako, da na malo masla pokuhate na krhlje narezana jabolka, dokler na razpadejo. Dodajte po okusu cimet ali druge začimbe, sladkor (čeprav niti ni potrebe, ker so običajno jabolka že sama po sebi dovolj sladka). Lahko jih na koncu tudi spasirate ter čežano še vročo zaprete v steklene kozarce za vlaganje. Čežana je odlična kot malica, sladica ali dodatek k mesu ali drugim jedem.

Če želite v jabolkih uživati še dalj časa, potem lahko pripravite tudi suhe krhlje, ki bodo kot prigrizek velikokrat pomagali premagovati lakoto med večjimi obroki.

Jabolka so sicer krasna za pripravo najrazličnejših sladic – zavitek, ali kar narezana na rezine, pomočena v pivsko testo in ocvrta (jt.i. 'jabolka v srajčki').

Recepti iz jabolk

Grozdje

Če vam ostaja grozdje, obstaja kar nekaj načinov, kako ga shraniti in porabiti kasneje.

Eden izmed načinov je, da grozdne jagode shranite v vrečko in globoko zamrznete. Pozimi ga preprosto vzemite iz vrečk, prevrete v vodi s sladkorjem ter vse skupaj zmiksate. Dobili boste odličen sok, pravo vitaminsko bombico za zimske dni. 

Iz grozdja lahko izdelate kašasti sok. Pripravite lahko džeme ali marmelade, lahko pa zamrznete grozdne jagode in jih kasneje kadarkoli uporabite za peko peciva. 

Recepti z grozdjem