"Priznam, bila sem skeptična, ko sem prvič imela v rokah kos posoljene lubenice. A prijatelj je vztrajal, naj le zagrizem vanjo, češ da bo tako še slajša. Poskusila sem jo in ugotovila, da je tako boljša kot kadarkoli prej," je zapisala.

Lubenica se po okusu zdi še slajša zaradi kontrastnega učinka, ki ga ustvari sol. Sladkoba tako pride še bolj do izraza. A previdno, ko tresete sol po lubenici – če boste pretiravali, boste povsem ubili njeno sladkobo, tako da bodite zmerni.

O vzgoji lubenic

Vzgoja lubenic se začne že aprila. Sadike, ki jih lahko ali vzgojimo ali kupimo, v sredini maja posadimo na prosto. Potrebujejo veliko sonca, vode in toplote, zato je dobro, če zemljo najprej prekrijete s črno folijo, da se zemlja pred sajenjem dobro segreje. Pred pripeko sadike nato lahko zaščitite s časopisnim papirjem, lahko pa pustite rasti tudi plevel, da dela senco. V malce hladnejšem poletju bodo sicer zrasli večji plodovi, a bodo dozoreli nekoliko pozneje.

Kot pri paradižniku je tudi pri lubenicah priporočljivo pinciranje, in sicer ko so rastline manjše, jim odstranimo vrhove, da se lepše razrastejo in da je pridelek boljši, razvije se tudi več plodov. So pa lubenice kar zahtevne. Napadajo jih voluharji in polži, pa tudi plesen in pršice.

Pobiranje lubenic

Lubenice so zrele po približno treh mesecih. Kako prepoznamo, katera je sočna in zrela? To lahko preverjamo s trkanjem. Ker je za to treba imeti nekaj občutka in ostra ušesa, se številni raje zanašajo na vitico oziroma pecelj, ki mora biti pri zreli lubenici čisto suh. Sicer pa ponekod lubenice zorijo tudi do septembra.

Shranjevanje

Večina lubenice hrani kar v hladilniku, a to menda ni najbolje za želodec, plod pa tudi izgubi aromo. Najbolje je lubenice skladiščiti v kleti, kjer je temperatura najustreznejša, pred uporabo pa jih vseeno lahko za kakšno uro damo v hladilnik, da so še bolj osvežilne. Sicer pa so – logično – najboljše lubenice sveže, neposredno z vrta.