Z zastirko zemljo pokrivamo že dolgo časa. Pravzaprav lahko takšno delovanje in skrb za organizme ter plodove vidimo od nekdaj že v naravi. V jesenskem času drevesa odvržejo svoje liste na tla, s tem pa se ustvari naravna zaščita prsti. Ljudje smo tako to navado povzeli iz same narave, na vrt pa nam je prinesla mnoge koristi.

Vrste zastirk

Ena najbolj uporabljenih zastirk je zastirka iz slame. Slama je organski material, ki se ga uporablja predvsem na tistem delu vrta, kjer presajamo vrtnine. Na drugi strani pa nikakor ni primerna tam, kjer bomo sejali, saj je prevelika in pretežka, vrtnine pa ne bodo mogle dobro vzkliti. Slabost te vrste zastirke je, da se pod slamo radi zadržujejo vrtni škodljivci. Na podoben način deluje tudi zastirka iz suhega listja, pri kateri je problem predvsem, da veter listje takoj razpiha, zraven pa ne zagotavlja zračnosti prsti.

Zastirka iz komposta je na drugi strani ena najbolj uporabljenih in cenovno najbolj dostopnih zastirk. Če je kompost kakovosten, lahko s tem ustvarimo odlične pogoje za rast vrtnin. Prednost zastirke iz komposta je, da lahko v kompost sejemo in sadimo kar direktno, zraven pa odganja različne škodljivce.

V primerjavi s slamo in suhim listjem se tudi zastirka iz ovčje volne uporablja pri presajanju vrtnin, a vpije in zadrži bistveno več vode in odganja voluharje. Ob koncu poletja oz. koncu vrtnarske sezone je ni treba odstranjevati. Dodatno lahko uporabimo tudi zastirko iz folije ali zastirko iz papirja. Obe možnosti sta kratkoročni, vendar zelo učinkoviti proti rasti plevela.

Zastirke glede na letni čas

Zastirko polagamo jeseni in spomladi, zemljo pa tako pripravimo na zimski in poletni čas ter jo tako zavarujemo pred najbolj kritičnim obdobjem. Vloga zimske zastirke, ki jo na vrt in samo zemljo položimo pozno jeseni, je, da zaščiti tiste vrtnine, ki so bile sajene ob koncu poletja in na začetku jeseni. Najprimernejša snov za zastirke v zimskem času so slama, listje in različne iglice.

Poletno zastirko položimo spomladi, počakajte, da se prst nekoliko segreje. Vreme v današnjem mesecu je pravzaprav odlično, da se lotimo tega opravila. Vloga zastirke v teh mesecih pred poletjem je prav to, da prst še dodatno ogreje, prepreči rast plevelov in ohranja vlago v zemlji. Pomembno je, da zastirke vsake toliko časa preverjamo in gledamo, kakšna je zemlja pod njo. Za vrt se največkrat uporablja slama, za prekrivanje dreves pa les, lubje in različne iglice.

Slabosti zastirke

Danes poznamo zastirke iz naravnih in umetnih materialov, poglejmo si, katere so prednosti in slabosti posamezne in na kaj moramo biti pozorni. Zastirko med letom, predvsem pa med glavno sezono, večkrat pregledujte in preverite, kakšna je zemlja pod njo ter kakšna je spodnja plast zastirke. Pazljivi morate biti ob padavinah, ko je zemlja mokra in hladna – takrat mora biti tanjša in bolj redka. Kakovost lahko zlahka preverite po vonju. Če diši po svežem in organskem, je dobra. V nasprotnem primeru pa zastirke, ki oddajajo neprijeten vonj po plesni, kislem in gnitju, ne uporabljajte.

Zavedati se moramo tudi, da zastirka, ki je mokra in leži okrog stebel vrtin, lahko povzroči gnitje in s tem privlači škodljivce. V vlažnih okoljih organska zastirka privabi tudi polže, zato je nikakor ne polagajte preblizu vrtnin.