Če želite sami vzgojiti sadike zelene, morate vedeti, da raste zelo počasi. Od semena do sadike, primerne za presajanje, potrebuje približno 2 meseca. Kalila bo že pri 5° C, a hitreje bo kalila pri stopinjah nad 20. No, za rast bo dovolj že 15° C ali celo kakšna stopinja manj, zato naj ne raste na pretoplem mestu.

Zeleno na prosto sadimo v drugi polovici aprila, nikar pa ne prezgodaj, saj v tem primeru rada odide v cvet. Zadnja leta je vreme okoli prvomajskih praznikov nestalno, zato raje počakajte, da bodo ledeni možje mimo. Tla naj bodo dobro pripravljena, torej bogata s humusom in rahla. Zelena bo najbolje uspevala v vlažnem in ne prevročem poletju. Pri temperaturi nad 33° C namreč neha rasti. Ker potrebuje veliko vlage, si pomagajte z zastirko. Tako boste imeli tudi manj dela s pletjem in rahlanjem. Sadite jo na razdaljo okoli 30 centimetrov. Dober predposevek zeleni je fižol, pa tudi špinača ali krompir. Sicer pa je dober sosed zeleni por, odlično pa se počuti tudi med vsemi kapusnicami in plodovkami. Med drugim morate paziti, da zelene ne sadite pregloboko. Posajena naj bo tako globoko, kot je bila v lončku.

Stebelna zelena

Stebelno zeleno gojimo zaradi hrustljavih nekoliko odebeljenih in beljenih stebel. Če želite lepa bela stebla pridelati doma, vas čaka beljenje, razen v primeru, če imate samobelilne sorte. Ko je zelena visoka približno 30 centimetrov, je pravi čas, da se lotite dela. Najprej odstanite porumenele liste ob strani in kakšen stranski poganjek, nato vzemite časopisni papir ali valovit karton ter priblično 20 centimetrov dolg trak. Z več plastmi papirja ovijte grmiček zelene in prevežite s trakom. Beljeno zeleno lahko vzgojite tudi tako, da izkopljete vsaj 30 centimetrov globok jarek, v pomladanskem času vanj posadite sadike in ko bo zelena rasla, jo zasipajte sproti in po želji ravno tako dodajte časopisni papir.

Beljena stebla so v resnici listni peclji, nežni in hrustljavi z malo vlakni. Pobirajo se od konca avgusta, pa vse do zime. Ko zahladi, jih zaščitite z zastirko, nato pa čeznje poveznite tunel. Sicer imajo zeleno zelo radi tudi polži, a z rednim pobiranjem in kupčki polente lahko hitro rešite težavo. Proti listnim ušem se lahko borite s pripravkom iz kopriv, rje pa se boste rešli s čajem iz preslice. Sicer pa se boste večini težav pri zeleni izognili, če boste upoštevali kolobar, posejali kvalitetno seme in posadili lepe zdrave sadike, upoštevali dobre sosede, naredili mešan posevek ter ne boste sadili prezgodaj, da bo šla rastlina prehitro v cvet.

Gomoljna zelena

Za bogat pridelek zelena potrebuje vlažno in rahlo prst. Gomoljni zeleni proti koncu poletja odstranite nekaj listov in tako spodbudite rast gomolja. Izkopljite gomolje, ki so premera od 7 do 13 centimetrov; manjši gomolji so boljše kakovosti in teksture in lahko jih uživate tudi surove, medtem ko starejšim pred kuhanjem odstranite trde in neokusne dele. Pred mrazom zeleno zaščitite z debelo plastjo slame, pred prvo pravo zmrzaljo pa jo izkopljite, odstranite zunanji šop listov in jo shranite v zasipnico ali zabojčke s peskom.

TUKAJ najdete nekaj okusnih receptov z zeleno.