Predstavljamo vam šest zelišč, ki ne smejo manjkati na nobenem vrtu. Zelišča so vsestransko uporabna, tako v prehrani kot v gospodinjstvu. So izjemen dekorativni element na okenskih policah, zato si poglejmo, katera ne smejo manjkati v nobenem domu.

Peteršilj

Peteršilj je najpogosteje vzgojena začimba, ki se dodaja kuhanim jedem, uporablja pa se tudi kot pomembna sestavina ali kot okras na jedeh. Ločimo dve obliki te začimbe, in sicer kodrasti peteršilj, ki zraste v višino do 30 centimetrov, in gladki peteršilj, ki ima močnejši okus in zraste do 50 centimetrov.

Peteršilj je okusen v praktično vseh jedeh. Vsebuje veliko vitamina A in C, hkrati pa je odličen dodatek jedem. S samo eno jedilno žlico peteršilja na dan boste zaužili več kot polovico priporočene dnevne količine vitamina K, ki je ključnega pomena za zdravo kri.

Ta začimba ima rada rodovitno, dobro odcedno prst in sonce. Cveti drugo leto, razmnožuje pa se samo s semeni. 

Gojenje: Peteršilj ne potrebuje veliko sonca in je preprost za vzgojo. Pazite le, da se zemlja ne bo preveč posušila. Raste sicer počasneje kot nekatera druga zelišča, a se nanj izplača počakati.

Limonska trava

Limonska trava je po videzu podobna navadni in je trajnica, ki ne prenese zmrzali. Raste v šopu listov, robovi njenih usločenih listov pa so ostri kot britev, zato jo je treba postaviti nekam, kjer ne bo nevarnosti, da bi se kdo urezal. Pri zelišču, ki izhaja iz azijskih predelov, navadno potolčejo stebla, jih zvežejo skupaj in dodajo jedem med kuho, pred postrežbo pa jih odstranijo. 

Rožmarin

Rožmarin je sredozemska trajnica, ki lahko zraste do dveh metrov. Za vrt lahko izbiramo različne pritlikave vrste ali pa takšne, ki prekrijejo tal. Začimba ima bledo modre cvetove, aromatične in iglicam podobne liste ter zelo intenziven vonj. Rasti mora na neposredni sončni svetlobi, zelo dobro pa tudi, ko se enkrat ukorenini, prenaša sušo. Gre za zelo aromatično zelišče, ki vsebuje karnozično kislino – močan antioksidant. Ta naj bi, po nekaterih raziskavah sodeč, celo uspešno premagoval rakave celice. Vonj rožmarina na bi izboljševal zmožnosti pomnjenja in ena od študij, ki so jih opravili na univerzi Northumbria v Združenem kraljestvu, je pokazala, da so ljudje v prostoru, v katerega so pršili aromo rožmarina, bolje izvajali različne naloge, pri katerih je bila ključnega pomena uporaba spomina.

Gojenje: Rožmarin najbolje uspeva na sončni legi, treba ga je redno zalivati. Vsake toliko, ko se sprehodite mimo sadike rožmarina, malce 'podrgnite' po njem, da odišavite prostor in tako lagodno vplivate na svoje počutje.

Žajbelj

Žajbljevi listi se uporabljajo pri kuhinjskih pripravkih, največkrat v enolončnicah in juhah. Poznamo veliko različic žajblja, posebej pa izstopa kuhinjski ali vrtni žajbelj. Ta oblikuje okrogel grm, ki zraste do enega metra visoko, ima sivo zelene liste in nežno modre cvetove. Žajbelj potrebuje sončno lego in dobro odcedno prst. Tako kot rožmarin prenaša sušo, ko je enkrat ukoreninjen. 

Žajbelj deluje antiseptično in je dober antioksidant. Deluje proti staranju, zato ga dodajajo v številne kozmetične produkte, pomaga pri tesnobi in preobremenjenosti ter pozitivno vpliva na spomin, zmožnosti pomnjenja.

Gojenje: je rastlina, ki potrebuje veliko svetlobe, kakovostno prst (tla morajo biti rahla in dobro odcedna) in zalivanje vsak drugi dan. Gojimo ga običajno zunaj, zimi pa dobro kljubuje, če ga obrežemo komaj spomladi.

Pehtran

Pehtran velja za tradicionalno začimbo v francoski kuhinji. Listi so kompleksnega okusa, najbolj pa spominja na baziliko in janež. Uporablja se svež ali suh z najrazličnejšimi vrstami jedi, za značilen okus pa zadostuje že čisto majhna količina. 

Zraste do 60 centimetrov v višino, najbolje pa uspeva, če konec jeseni staro listje porežemo čisto pri dnu. 

Timijan

Timijan ima protimikrobne lastnosti, zato je učinkovit pri zdravljenju prehlada in gripe. Njegovi listi, včasih s stebli, se uporabljajo sveži ali suhi v jedeh. Ima precej močan okus, barve listov pa se razlikujejo od vrste do vrste. Timijan je zelišče, ki je zelo koristno pri zdravljenju težav z dihali. Pomaga pri obolenju grla, prehladu, bronhitisu. Deluje antiseptično (razkužuje), timol, ena od sestavin, ki jih vsebuje, pa je ključna sestavina razkužilne ustne vodice. Nima kalorij, uživate ga lahko kot dodatek solati in drugim (kuhanim) jedem, omakam. Iz njega lahko pripravite tudi čaj. Zdravilni čaj, ki je odličen pri prehladu in kašlju, pripravite tako, da v lonček z vodo daste olupljeno čebulo. Kuhajte do vretja, dajte v lonček svež timijan, čebulo odstranite, da okus ne bo premočan. Po približno desetih minutah odstranite še timijan, ko se čaj ohladi, pa po okusu dodate limono in med. Tak čaj je odličen tudi za otroke in pomirja kašelj.

Gojenje: Timijan bo uspeval na sončni legi, redno ga zalivajte, a ne pretiravajte. Strizite ga sproti in redno, da se lepo obnavlja in tvori ves čas nove poganjke. Ker gre za manjšo sadiko, si jih lahko omislite tudi več.

Vir: Velika knjiga o zelenjavi