Italijanski arhitekt Simone Micheli je verjetno med tistimi uspešnejšimi. Iz več kot dvesto let stare vile v Firencah je namreč naredil razkošno domovanje, ki je v mnogih pogledih prava oblikovalska poslastica.

Kot gost na 30. Kolumbijskem arhitekturnem kongresu je Italijan dejal, da zanj sodobno razkošje ne pomeni statičnosti in navad, ampak svobodo in gibanje. „Razkošje je svetloba in razgibanost, je možnost, da v vsakem trenutku izbiramo, kje in kako bomo živeli in na novo iznajdemo in vzpostavimo okolje, v katerem živimo“.

Zdi se, da Michelijeve besede prav v njegovi firenški rezidenci najbolj očitno postajajo resničnost!

Njegova prenova je za mnoge fascinantna. Visoki stropi v glavnih dnevnih prostorov so nastali po združitvi dveh nadstropij vile iz 19. stoletja, ki kljub svoji velikosti ni nudila velikih prostorov.

Domovanje, ki je iz nje nastalo, je predvsem prostorno in svetlo. Kaj svetlo, naravnost žareče, roza kot osnovna barva pa deluje živo, moderno in polno življenja. Če ste ljubitelji nenavadnih kombinacij barv, vam bo ta prenova verjetno ostala v spominu.

Micheli se je lotil tudi številnih drugih sprememb. Poleg velike steklene stene, ki se odpira na vrt, je najopaznejša med njimi gotovo bela pajkova mreža, nekakšna mešanica med indijanskimi lovilci sanj in futurističnim mikroorganizmom, ki poleg praktične funkcije ograje galerijskega dela, na katerem se nad kuhinjo nahajajo prostori za otroško igro, služi kot eden glavnih poudarkov in fokusov v prostoru.

Druga posebnost je pohištvo – zofe in postelje, ki v kombinaciji z v pod vgrajenimi svetili dajejo vtis lebdenja na mehkih, rožnato-belih oblačkih, lebdeče knjižne police v živozeleni barvi visokega sijaja in prav tako sijajna snežno bela kuhinja.

Temi transparentnosti in lebdenja sledi tudi kopalnica – minimalistično belino, ki zaradi zaobljenih linij deluje toplo in mehko, dopolnjuje unikatna steklena stena prhe z vgraviranimi napisi „shower“ (prha), ki jih v različnih barvah izrisujejo LED svetilke.

V otroški sobi se občutek lebdenja združi z igrivostjo: po steni zaplešejo rumeni milni mehurčki, posteljo, polico in prostor za igranje pa nadomešča obsežna živorumena polica z zaobljenimi robovi, ki se v obliki črke L ovija po dveh stenah otroške sobe.

Ob vsem napisanem bi si kaj lahko mislili, da je razkošna rezidenca pojem neracionalne rabe materialov in izgub energije, a velja prav nasprotno. Obnova je bila v 90 odstotkih izvedena z uporabo naravnih oziroma naravi prijaznih materialov.

Tako je domovanje arhitekta Michelija avtentični hiperrealistični portret tako imenovanega „etičnega luksuza“, enega izmed temeljnih načel Michelijevega arhitekturnega raziskovanja.