Izdelki Oskarja Kogoja so na različne načine povezani s simboli značilnimi za slovenski kulturni prostor. A ker so številna stara znanja k nam priromala iz drugih kultur, se vsi njegovi izdelki spogledujejo z vedenji in spoznanji, ki presegajo slovenski kulturni prostor.

Ker njegove izdelke zmeraj izdelajo domači mojstri, so le-ti na nek način zmeraj slovenski, pravi oblikovalec Oskar Kogoj. Domača vedenja in tuja spoznanja so v kombinaciji z izjemno ustvarjalnostjo in obrtniško spretnostjo obrodila nepozabne sadove.

Kogojevi konji

Vsak Slovenec bi moral imeti doma podobo konja, prepričljivo sklene Oskar Kogoj. Saj je konj del slovenske tradicije, lipicanec pa še danes velja za enega od živih simbolov Slovenije. Lipicanec, ki se skoti črne barve in kasneje postane bel, simbolizira tudi človeško preobrazbo.

Kogojev Venetski konj je nastal v času, ko so raziskovalci Jožko Šavli, Ivan Tomažič in Matej Bor intenzivno raziskovali preteklost Venetov in preučevali njihove zgodovinske povezave s Slovani. Dve veliki skulpturi venetskega konja sta nameščeni v Sloveniji – v WTC-ju v Ljubljani in na Glavnem trgu v Slovenj Gradcu. Trije Kogojevi konji so odšli po svetu – eden stoji pred palačo Združenih narodov v Ženevi, drugi v kompleksu Neburg pri Sočiju ob Črnem morju in tretji pred nekdanjim parlamentom v Jeruzalemu.

Kogoj je oblikoval tudi manjše različice Venetskega konja, pa tudi lipicancev, s katerimi je lepoto in eleganco te živali mogoče vnesti v vsak dom.

Čaše in vrči Oskarja Kogoja

Slovenski prostor je močno povezan z vinsko trto – s pridelavo grozdja in vina, pa tudi s kulturo pitja. Zato v slovenskem domu vsekakor ne sme manjkati niti vrč niti lepa čaša, pravi slovenski oblikovalec.

Oskar Kogoj je zasnoval več serij kozarcev, ki upodabljajo najrazličnejše motive. Zbirka z imenom Valovnica je simbolična zaradi valovite črte, ki spominja na vitico. ''Ne le to, da ima trta obliko vitice, temveč se je tudi trta nekoč imenovala vitica. Od nje izhaja tudi naziv za vino. Tako je kozarec z vitico dvakrat simboličen – glede na vsebino (vino) in glede na izbor.''

V Kogojevem opusu čaš je še en zanimiv lik iz slovenske zgodovine. Oskar Kogoj je v seriji steklenih čas upodobil duhovnost in lepoto Barbare Celjske, ki se je rodila na Slovenskem, najverjetneje okoli leta 1387. Barbara Celjska je bila med prvimi izobraženci in izobraženkami, poroka s cesarjem rimsko-nemškega cesarstva Sigismundom Luksemburškim pa ji je prinesla naziv cesarica Barbara.

V tistem času, pravi Kogoj, naj bi bila Celjanka najmočnejša duhovna ženska v Evropi. Svečana kupa z imenom Cesarica Barbara je v osnovi namenjena obrednemu pitju. Čašo, ki je posvečena slovenski ženski pa lahko uporabljamo tudi za vsakdanje uživanje v vinu, dodaja oblikovalec.

Za Kogojevimi izdelki zmeraj stoji temeljit študij in zgodovinska razlaga, v primeru Barbare Celjske je sodeloval s Pokrajinskim muzejem Celje.

Poseben pomen pa slovenski oblikovalec pripisuje tudi vrčem in dodaja, da lep vrč ne sme manjkati v slovenskem domu. Čeprav so jih naši predniki v glavnem uporabljali za točenje mošta in vina, jih danes lahko uporabimo tudi za vodo in sok.

V Kogojevi zbirki boste našli Slovenski vrč, ki ga zaznamujejo izbokline v obliki grozdnih jagod – te so simbol sonca in rodovitnosti.

Skodelica kave

Nepogrešljiv izdelek slovenskega doma je tudi ''skodelica kave''. Z njo smo Slovenci simbolno povezani vsaj že od Ivana Cankarja in njegove črtice Skodelica kave, razlaga Oskar Kogoj.

V sodelovanju s Tobačno Ljubljana je od leta 1999 do 2003 nastala kolekcija sedmih skodelic, ki nosijo podobe znamenitih Slovencev in ene Slovenke: pisatelj Ivan Cankar, pesnik France Prešeren, arhitekt Jože Plečnik, pesnik Srečko Kosovel, slikar Anton Ažbe, skladatelj Marij Kogoj in slovenska igralka Ita Rina.

V Kogojevi bogati zbirki skodelic pa so na voljo tudi drugi motivi in podobe – med njimi kolekcija skodelic že prej omenjene Cesarice Barbare Celjske.

V prispevku predstavljene umetnine so le kapljica iz oceana stvaritev Oskarja Kogoja. Z njimi bomo v dom vsekakor vnesli duh slovenskega prostora in kulture, kot jo na svojevrsten način pripoveduje in izraža eden največjih slovenskih oblikovalcev Oskar Kogoj.