O kavi kar tako...

Čeprav si številni danes ne znamo zamisliti, kako bi začeli dan brez skodelice črne strasti, nas ta spremlja komaj nekaj zadnjih stoletij. Prvič so jo v Evropo prinesli v začetku 17. stoletju, njen prihod pa je pospremilo nemalo kriticizma, češ da kava slabo vpliva na ljudi.

Šele ob koncu 17. stoletja se je topli napitek začel širiti po habsburških deželah in končno dosegel tudi naše kraje.

Danes je pitje kave za številne od nas tako samoumevno in prijetno, da načrtujemo svoj dan okoli tega nepogrešljivega obreda. Mnogi se srečujemo ob kavi tako z bližnjimi kot tudi  poslovno.

Velikokrat se organiziramo tako, da kaj naredimo še pred kavo ali po njej. Z grenko sladkim okusom kave številni vsaj malo zaustavimo divji ritem časa in se zazibljemo po svoje.

O kavovem zrnu

Ljubitelji kave se običajno srečamo kar z zmleto mešanico kave ali celo s skodelico kave, ki nam jo natakar prijazno postavi pod nos. Vendar pa se zgodba začne že pri zelenih kavovih zncih, ki v dolgem postopku obiranja, sušenja in priprave dobijo končno podobo praženih kavovih zrn.

Domovina kavovca in s tem tudi kavnih zrn je sicer Afrika, vendar pa je v zadnjih desetletjih največ pridelajo v Braziliji, Indoneziji, Vietnamu, Kolumbiji in Mehiki. V bolje založenih trgovinah bomo lahko izbirali med različnimi vrstami kave, ki prihajajo iz različnih koncev sveta.

Če imamo možnost, pa se napotimo kar v kakšno od specializiranih prodajaln in med kavami izberimo kaj zares posebnega.

Mhm, diši po kavi...

Za boljšo predstavo, si v spomin prikličimo električne mlinčke, ki smo jih še pred nekaj desetletji uporabljali v malodane vsakem gospodinjstvu. Čeprav je veliko bolj praktično iz predala vzeti vrečko vnaprej zmlete kave, iz mlinčka diši že, ko vanj nasujemo pražena zrna, še bolj pa diši sveže zmleta kava, še preden smo jo zares skuhali.

Ročni kavni mlinček je že prava redkost, ki jo je mogoče srečati le še pri kakšnemu ljubitelju ali ljubiteljici starin. Električni kavni mlinček se morda še skriva v kakšnem zaprašenem kotu nedotaknjene omare.

Izbrskajmo ga, očistimo in vanj nasujmo zrna. Tako se bomo z vonjem kave prvič srečali že v prodajalni, drugič ob kavnem mlinčku, tretjič med kuhanjem in četrtič ob sproščenem uživanju.

Da bi v svetu, v katerem prednjačijo podobe in zvoki, obudili tudi druga čutila, si privoščimo obred s kavo. Ne glede na to, ali bomo sami ali v družbi, si vzemimo čas in se v miru posvetimo vonju in okusu črnega napitka, ki se bo najprej vzpel do nosnic in se takoj za tem še toplo razlezel po vseh kotičkih ustne votline.

Dekorirajmo dom z vonjem in okusom po kavi

Z okusom in vonjem kave si lahko pomagamo tudi pri dekoriranju doma. Sladko in grenko sta dve nasprotji, ki se v kavi največkrat srečata. Srečajo se tudi barve, med njimi različni odtenki črne, rjave, kapučino, pa vse do bolj mlečnih...

Poznavalci kave hvalijo tista zrna in mešanice, ki se nagibajo k mehkim, žametnim in vinskim odtenkom okusa. Zakaj si ne bi z njimi pomagali tudi pri dekoriranju v stilu kave? Naj bo dnevni kotiček, v katerem najraje srebamo kavo, oblazinjen, mehak, naj ga krasi kak žameten detajl.

Na mizo postavimo kozarec s čisto pravimi kavnimi zrni in vanj umestimo svečo. Veliki privrženci bomo v kot postavili še žaklovinasto vrečo, v kakršnih prevažajo kavna zrna z drugih celin. Morda bomo na steno namestili še kak starinski oglas, ki nas vabi, naj se prepustimo okusu.

Morda pa si privoščimo dekorativni stenski napis: Kava, coffee, capuccino, machiatto …

Uživajmo v obredu pitja kave

V obredu bomo zares uživali, če prej uredimo in temu primerno pripravimo tudi prostor mizo. Ena od možnosti za sproščeni užitek je fotelj in mizica v dnevnem prostoru. V angleškem jeziku klubsko mizo slikovito imenujejo coffee table oz. miza za kavo.

Da bo zares služila svojemu namenu, nanjo namestimo zanimiv, a ne preveč izstopajoč dekor. Izberimo kak temnejši pladenj, nanj odložimo rjavkast in črn dekor, s kakšnim oranžnim dodatkom.

Nikar ne pozabimo na kakšno večjo svečo ali več manjših, saj bomo z ognjem prinesli toplino in žar črne Afrike. Prinesimo še knjigo s privlačnimi podobami dežele kavovca in si pripravimo prostor za kavo.

Izberimo skodelico z dekorativnim krožnikom in iz džezve vanjo počasi nalijmo grenko sladek črni napitek. V udobnem fotelju se prepustimo domačemu okusu in se zasanjajmo o deželah, v katerih so kavova zrna dozorela.