Dežela barv in bogate dediščine

Mehiška kultura je bogata in barvita, svojo živahnost pa kaže, kamorkoli pogledamo - v umetnosti, arhitekturi, hrani, literaturi, na ulici in v domovih tamkajšnjih prebivalcev.

Od staroselskih ruševin, piramid, kolonialnih stavb, gorskih vasic, raznolike pokrajine s širnimi puščavami, tropskimi gozdovi in plažami, do supermodernih poslovnih centrov, bogatih četrti, pa tudi barakarskih slumov v predmestjih – vsak v Mehiki gotovo najde košček zase.

Indijanske civilizacije, kot so bili Maji in Azteki, so v tej prečudoviti deželi nasprotij gotovo pustile neizbrisen pečat. A ne le v obliki piramid in arheoloških izkopanin. Staroselska identiteta se tam kaže skozi način življenja in razmišljanja v vsakdanjem življenju, Mehičane pa bogati z nekim posebnim čarom.

Mehičani še danes zase pravijo, da so ljudje koruze: koruzo jedo in koruzno mislijo. To jih loči od ljudi pšenice; to jih loči od belcev.
 

Razgibanost, ki navdušuje

Morda bi lahko tipično podobo mehiškega doma iskali v domovanju najbolj znane mehiške slikarke Fride Kahlo in njenega moža, prav tako enega največjih mehiških slikarjev Diega Riviere.

Njun nekdanji dom La Casa Azul (špansko Modra hiša) v Coyoacánu, delu Mexico Cityja, v katerem je danes muzej/galerija z njunimi deli, je prava eksplozija barv in inspiracije.

Veliki, topli prostori, opremljeni z veliko dekorja, velika kuhinja, dnevna soba z udobnimi naslanjači, v kateri niti dva kosa pohištva nista enaka …

Čeprav moderni so prostori polni indijanske tradicije in kmečkega, visokogorskega življenja, ki se odraža v pisanih vezenih prtičkih, mavričnih preprogah in odejah, pletenih košarah, v katerih je dovolj prostora za vsakega od sočnih mehiških sadežev.

Od drobcenih do večjih kipcev poljedeljcev in bogov, keramične vaze neštetih oblik in barve, barve, močne barve, ki odražajo strast do življenja, ne glede na bolečino, ki nam jo to zadaja …

Viva la Mexico!

Mehičani zelo radi praznujejo, njihov nabor tako državnih kot religioznih praznikov, ki so zlahka razlog za počastitev svetnika (santo), druženje sosedov in zabavo (fiesta) pa je izredno pester.

Pomemben element vseh vrst fiest je vsekakor hrana, zato je v tipičnem mehiškem domu pisana keramična posoda prisotna skoraj povsod, od predsobe, do kuhinje, dnevne sobe in tudi spalnice.

Tukaj so še ogromni cvetlični lonci, iz katerih se širi vonj cvetočih lilij, pisane slike s še bolj pisanimi okvirji, navdahnjene z realizmom, simbolizmom in nadrealizmom … Nekje ob steni obvezno kaktus, na steni rogovje divje živali, po tleh pisane blazinicem, ponekod še kak totem oziroma indijanski spomenik.

Povsod poezija barv in oblik, kot osnova vsemu temu pa stabilno, če ne celo masivno pohištvo, ki strastnemu, življenju polnemu in zasanjanemu dekorju daje trdno podlago.

Rustika križana z eklektiko …