Šolo Bauhaus je kot nekakšno šolo uporabnih umetnosti tedanjega časa v nemškem Weimarju leta 1919 ustanovil Walter Gropius. Idejo za njo je bila ustvarjanje vseobsegajoče umetnosti, ki bi združila vse umetnosti, vključno z arhitekturo.

Kljub temu, da prvotno ni bila zasnovana kot šola za arhitekturo, je šola Bauhaus s svojim slogom postala eden najvplivnejših tokov arhitekture 20. stoletja, predvsem modernizma in sodobnega oblikovanja, pa tudi razvoja grafičnega in industrijskega oblikovanja, oblikovanja interierjev in tipografije.

O tem, da so v svojem času revolucionarne in vizionarske ideje Gropiusa in njegovih naslednikov Hannesa Meyerja in Ludwiga Miesa van der Roha odmevale še dolgo po ukinitvi šole Bauhaus, pričajo številne zgradbe po vsem svetu. Mnoge med njimi, zgrajene pred ne več kot nekaj leti, se opirajo na načela funkcionalnosti, modernizna in odsotnosti nepotrebnih dodatkov, ter s tem jasno razkrivajo vir svojega navdiha.

Glavno vodilo šole Bauhaus je bila namreč prav čistost arhitekture. Razmišljanje o okraskih in dekorju, tako značilnem za historično arhitekturo, so zamenjale poglobljene študije funkcije in uporabe prostorov, ki so postale temelj načrtovanja.

Rojstvo sodobnega pohištva

Poleg arhitekture je šola Bauhaus pustila neizbrisen pečat tudi na področju sodobnega oblikovanja pohištva. Nekateri originalni kosi, med njimi predvsem stoli, ki so bili izdelani kot kombinacija umetniškega navdiha, preciznega znanja in uporabe najnovejših tehnoloških odkritij tudi v 21. stoletju, sodijo med najbolj cenjene (in posledično drage) kose pohištva. Nekatere po izvirnih načrtih množično izdelujejo in prodajajo še danes.

Bauhaus v Sloveniji

Med številnimi umetniki, ki so v trinajstih letih delovanja vsrkavali in nadgrajevali načela Bauhausa, je bil tudi Slovenec Avgust Černigoj. V Trstu rojeni umetnik se je v Weimarju pod mentorstvom slikarja Wassilyja Kandinskega seznanil z abstrakcijo, rusko avantgardo in konstruktivizmom in se po povratku domov spoprijateljil s pesnikom Srečkom Kosovelom, s katerim je v Ljubljani pripravil prvo konstruktivistično razstavo pri nas. Černigoj je v Slovenijo pripeljal pojem kolaža.

Bauhaus Dvajset – 21

Brezčasnost zapuščine Bauhausa je poleg mnogih navdušila tudi ameriškega fotografa Gordona Watkinsona. Razstavo, ki skozi 24 fotografij predstavlja dediščino Bauhausove arhitekture v kontekstu sodobnih arhitekturnih trendov, si lahko v ljubljanski Galeriji Jakopič ogledate do 20. junija letos.