Arhitekt Jure Kotnik živi in ustvarja med Koroško in Ljubljano. Glede na to, da je njegova domiselna "kontejnerska hiša" z imenom Konhiša / Conhouse dosegla velik uspeh in svetovno prepoznavnost, smo priznanega arhitekta in oblikovalca povprašali o trenutnem poteku njegovega projekta.

Zgodovina kontejnerjev

Kot je Jure Kotnik povedal za Dom in vrt, so kovinski zabojniki nastali v začetku 20. stoletja z namenom skladiščenja tovora v ladijskem trupu med čezoceanskimi plovbami. Za njihovega »očeta«  velja Malcom McLean, ki si je že v tridesetih letih 20. stoletja zamislil racionalen sistem zabojnikov za olajšanje logističnih težav. Prvi ISO standardiziran ladijski zabojnik je izplul iz pristanišča v New Yorku leta 1954 in sčasoma postal prevladujoč sistem prevoza blaga.

„Sistem zabojnikov je optimiziran in dovršen do potankosti, in njegova kozmopolitskost, organizacija, mobilnost ter očitna navezava na lego kocke so se ponujale arhitektom sorazmerno veliko časa, preden je prišlo do prvih realizacij,“ o relativno pozni uporabi zabojnika v bivalne namene pravi Kotnik.

Večnamenskost

Že več kot 20 let zabojnike srečujemo na gradbiščih oziroma so poleg tega uporabljeni še namenjeni za turistične objekte, vojašnice, šole, zasilna bivališča ipd. A Kotnik opozarja na sledečo pomanjkljivost: „Bolj ali manj enak je zabojnik že ves ta čas, kar pa pomeni, da zadošča le osnovni funkcionalnosti, medtem ko ni prilagojen na sodobne pristope do stanovanjske kulture in družbenih sprememb, tudi do vprašanja porabe energije, da odsotnosti oblikovanja in arhitekture niti ne omenjamo.“

Iniciativa in radovednost posameznikov, predvsem oblikovalcev in arhitektov, sta seveda poskrbeli za svetle izjeme. Za prvi res uspešen projekt, ki je glas o bivanju v zabojnikih ponesel po vsem sevtu, velja leta 2001 zgrajeno naselje Container City (Kontejnersko mesto) v Londonu. Pisano, razgibano mesto v londonskih dokih je namenjeno stanovanjem, pisarnam in ateljejem.

Bivanje

Dandanes bolj ali manj dovršeno gradnjo iz zabojnikov, namenjeno bivanju, najdemo po vsem svetu. V domovanjih, po principu legokock sestavljenih iz zabojnikov, živijo študentje v nizozemskem Utrechtu, petičneži na obali Kalifornije in okoljsko zavedni esteti v Londonu.

Kanadski proizvajalci ponujajo dom iz zabojnikov, ki ga lahko popolnoma sestavljenega s tovornjakom, vlakom ali celo s helikopterjem dostavijo kamorkoli na svetu in ki ponuja udoben dom štiričlanski družini s hišnim ljubljenčkom, italijanski kavni mogotec pa si je dal ladijski zabojnik po meri prirediti tako, da se v samo 90 sekundah spremeni v popolnoma opremljeno kavarno.

Številne prednosti

Poleg ekološkega vidika – mnoge "kontejnerske" gradnje so namreč pretežno ali v celoti izdelane iz recikliranih ali okolju prijaznih materialov, njihova enostavna postavitev pa zmanjša obremenitev okolja, ki nastane ob klasični gradnji - je največja prednost zabojnikov prav njihova modularnost in prilagodljivost.

„Dograjevanje je v bistvu zelo pisano na kožo slovenskemu človeku, o čemer nas prepriča priljubljenost prizidkov,“ razmišlja Kotnik. O prednostih gradnje iz zabojnikov priznani arhitekt tudi pravi: „Po drugi strani modularni sistem omogoča to, da lahko enostavneje začneš s hišo manjših kvadratur, nato pa jo dopolnjuješ po prostorskih potrebah oziroma finančnih zmožnostih. Gre za nov pogled na stanovanjsko gradnjo, precej lahkotnejši in sicer je bližje pojmovanju hiše kot proizvoda. Zgledi za oblikovanje so bili povzeti od IKEE in avtomobilske industrije.“

Varnost in izolacija

Na naše vprašanje, kako je z gradnjo in kasnejšo varnostjo takšnih „sestavljivih“ hiš, Kotnik odgovarja:„En sam zabojnik se lahko postavi brez gradbenega dovoljenja, sicer je potrebno gradbeno dovoljenje z ustaljenimi postopki“.
Zaradi nizke teže in statičnega sistema celične gradnje so po Kotnikovih besedah zabojniki varnejši od klasične gradnje ter so obenem tudi potresno izredno varni. Izolacija je medtem stvar odločitve naročnika, mogoča pa je tudi dodatna izolacija, ki se vgrajuje tako na zunanji kot notranji strani.

Iz zabojnikov je možno izdelati tudi pasivno hišo in jo nadgraditi z alternativnimi viri energije, kot je denimo solarna energija.

Zabojniki pri nas

Ob vseh teh prednostih se sliši naravnost sanjsko in na mestu je vprašanje, kako to, da po Sloveniji do sedaj ni zraslo več zabojnikov oziroma takšnih „otroško enostavnih“ gradenj.

Kotnik se je ideje "lotil" leta 2004 in v letih, ki so sledila, razvil znamko Konhiša / Conhouse.

O tem pravi: „Ker je Slovenija med vodilnimi v svetu pri proizvodnji bivalnih zabojnikov, sem želel pripeljati obstoječ sistem na naslednjo evolucijsko stopnjo; prilagodil sem ga vsem sodobnim pristopom v gradnji in arhitekturi, in nastala je Konhiša.“

Svetovno priznanje

Kotnikove Konhiše so zaradi izvirne, dovršene oblike pritegnile pozornost medijev in stroke po vsem svetu, avtor pa je bil za svojo idejo tudi večkrat nagrajen. Po besedah Kotnika je tovrstna gradnja v svetu vse bolj prisotna, pri čemer izrazito prednjačijo ZDA, kjer je stanovanjski trg bolj prožen in bolj dojemljiv za novosti, bližja pa jim je tudi mobilnost.

V Sloveniji se Konhiše še niso prav dobro prijele, trenutno so le tri - ena je vikend, druga je dozidava vrtca in tretja je kontejnerski bar. Kar je precej nenavadno, pravi Kotnik, saj je cena kontejnerske hiše ugodnejša od klasične gradnje, posebej pri manjših objektih.

„Cene se gibljejo od 500€ za kvadratni meter naprej, končna cena pa je odvisna od zahtevnosti hiše, etažnosti, kakovosti tlakov, sten in ostalih materialov v notranjosti oziroma morebitnih dodatnih pokrivnih fasad v zunanjosti“ je še povedal arhitekt Jure Kotnik.

Je sploh mogoče, da bi imeli po prebranem članku in slikovnem materialu še vedno predsodek pred življenjem v zabojniku?