Bogata simbolika

Delavci jih za praznik dela zatikajo v gumbnice, mamam in ženam po vsem svetu jih poklanjamo za dan žena, gospodinje pa med seboj tekmujejo z bogatim cvetjem, ki krasi ganke in okenske police. Kristjani verjamejo, da je prvi nagelj zrasel iz tal, na katera je kanila Marijina solza, ko je objokovala svojega sina, ki je padal pod križem.

Kot je očitno, mu že od nekdaj pripisujejo mnoge simbolne pomene. Najpogostejši so ljubezen, priznanje in prevzetost, odvisno od barve pa z njimi povezujemo še čast in občudovanje (živordeči), ljubezen in naklonjenost (temnejši rdeči), čistost in srečo (beli) ter hvaležnost (rožnati).

Gorenjski nagelj premagal „Švicarja“

Nageljni se radi nastavljajo soncu, zato so zanje najprimernejša okna in balkoni na južni ali jugovzhodni strani, zaščiteni pred dežjem. Najbolje se počutijo v rahlo alkalni zemlji (pH med 7 in 7,5), ki mora biti rahla, odcedna, a ne peščena, in bogato pognojena - še najbolje s hlevskim gnojem ali kompostom. Premalo alkalno zemljo lahko izboljšamo z dodajanjem lesnega pepela. Če hočemo, da nam bodo v ponos z bogatim, bujnim cvetjem, moramo odcvetele cvetove nageljnov sproti odstranjevati.

Prav zaradi teh nevšečnosti sloviti gorenjski nagelj v zadnjem času zamenjuje švicarski, ki je odpornejši. „Švicarje“ na prvi pogled spoznamo po temnejše rdečih venčnih listih.

Bolezni in škodljivci

Predvsem v zadnjem času nageljne napadajo številne bolezni in škodljivci. A ker bodo lepo uspevali le, če nadloge sproti zatiramo, z njimi ne bo ravno malo dela. Pesti jih koreninska gniloba, nageljnova črnoba, rja, siva plesen in pepelovka, na njih pa se rade naselijo tudi listne uši, pršica prelka in trips. Za neizkušene gojitelje bo najbolje, da bolni rastlini odščipnejo vršiček, na katerem je vidna deformacija, in ga pokažejo vrtnarju. Ta bo na podlagi ogleda najbolj natančno „predpisal pravo zdravilo“.

Sajenje in prezimovanje

Nageljni so trajnice oziroma večletnice, ki se najlepše razmnožujejo s poganjki. Za potikanje izberimo zdrave, mlade vršičke iz različnih delov rastline, ponavadi pa se v najlepše rastline razvijejo potaknjenci iz glavnega stebla.

Tako kot dež jim tudi zima z zmrzaljo niti najmanj ne diši. Zunaj se bodo dobro počutili do pozne jeseni, zimo pa naj preživijo v hladnem, nezakurjenem prostoru ob minimalnem zalivanju, saj bodo sicer zgnile njihove korenine.