Za pridelek naslednjega leta poskrbimo že zdaj

Tako ljubiteljski kot profesionalni vrtnarji vam bodo v en glas zatrdili, da je dobra prst vrtnarjevo največje bogastvo. Rodoviten, ravno prav grudast substrat je, čeprav tega na prvi pogled morda ne vidimo, poln življenja. In prav ti živi organizmi bodo poskrbeli za to, da bodo rastline iz podlage dobile vse snovi, ki jih potrebujejo.

To, kakšno podlago potrebujemo na svojem vrtu, je seveda odvisno od izpostavljenosti vrta, klimatskih razmer in nenazadnje od rastlin, ki jih nameravamo gojiti. Nesporno dejstvo pa je, da je kakovostna, pravilno pripravljena podlaga temeljni pogoj za zdravo, bujno rast in seveda bogat pridelek.

In pravi čas za misel na to, kam in v kaj bomo prihodnje leto sadili, je prav jesen. Načinov za pripravo podlage pa je seveda več, lahko pa jih med seboj tudi kombiniramo.

Kompost

Jeseni se kompostnik ali kompostni kup najhitreje napolnita. Nanj se kopičijo zadnja pokošena trava, žaganje, ki je ostalo od priprave drv za zimo, obilica suhega listja in vejic in seveda zeleni deli številnih rastlin – paradižnikov, paprik in jajčevcev, fižola, špinače in drugih rastlin, katerih rastna in rodovitna doba se zaključuje.

Na kompostnik sodi tudi plevel, vendar pozor: če boste na kup odložili na primer slak skupaj s semenskimi kroglicami ali koreninami, je velika možnost, da bo vaš kompost okužen" s tem plevelom. Močne korenine plevelov (na primer slaka in preslice) zato odstranite, jih namočite v posodo z vodo in jih na kompostnik dodajte šele, ko bodo v vodi popolnoma razpadle.

Tudi če se za pridelavo domačega komposta odločate prvič, je jesen pravi čas za začetek – vedite le, da bo vaš kompost za sajenje primeren šele čez dve sezoni

Hlevski gnoj

Čeprav je v primerjavi z organskimi gnojili v peletah ali granulah hlevski gnoj precej bolj umazano" gnojilo, je pri številnih vrtnarjih na podeželju, pa tudi v primestju, še vedno izjemno priljubljen. Kako tudi ne, saj je relativno poceni in dostopen, njegova učinkovitost pa je pri nas praktično dokazana že stoletja.

Z gnojem seveda ni prav nič narobe – nasprotno. Vendar pa je pomembno, da se zavedamo, da je tudi tu ključnega pomena kakovost in kontroliran izvor. Zato povprašajte v okolici in si poskušajte zagotoviti gnoj od kmeta, ki živino vzgaja zdravo, po možnosti ekološko. Kakci živali, ki se vse življenje prestopajo na mestu, pitane s hormoni in umetno krmo namreč niso prav nič zdravi in hranljivi za rastline.

Pri uporabi hlevskega gnoja za gnojenje je pomembno tudi to, da je ta dobro uležan". Zato ga, če imate le priložnost, naročite jeseni. Na kupu v kotu vrta se bo uležal in spomladi bo kot nalašč za vkopavanje.

Senena zastirka

Lahko pa v prihodnji sezoni poskusite tudi nekaj novega – gojenje v seneni zastirki. Zastiranja vrtnin je sicer priljubljeno, ker z zastirko v rastni dobi v okolici rastlin zmanjšamo osuševanje prsti in zavremo rast plevela, manj znano pa je, da lahko pod senom tudi sadimo.

V ta namen si moramo na delu vrta (lahko je tudi travnik; trave nam ni treba posebej izkopavati, saj bo pod zastirko sama odmrla in se spremenila v hranila za rastline) že sedaj, se pravi jeseni, pripraviti okoli 50 cm debelo plast sena.

Ta se bo čez zimo posedla, seno pa se bo pričelo spreminjati v humus – odlični pogoji za sajenje. Pod razkrajajoče se seno bomo spomladi lahko posadili semenski krompir in sadike buče – enostavno privzdignemo seno in na zemljo pod njo položimo krompirje.

V naslednji sezoni, torej po letu in pol, ko se bo seno že skoraj popolnoma razkrojilo in spremenilo v humus, bomo na tem delu vrta lahko posejali skoraj vse vrtnine.

Načinov in nasvetov, kako že jeseni poskrbeti za to, da bodo naše vrtnine prihodnjo sezono bujno in zadovoljno rasle brez dodajanja umetnih gnojil, je še veliko.