1. Veter namesto sušilnika

Se še spominjate vonja sveže opranega, na soncu posušenega perila, ki ga je popoldne z vrvi na vrtu pobrala vaša babica?

Četudi živite v majhnem stanovanju in se pozimi ne morete izogniti uporabi sušilnega stroja, lahko v toplem delu leta perilo sušite zunaj.

Pozanimajte se – skoraj gotovo ima vaš blok na strehi teraso ali prostor, namenjen sušenju perila, ali celo vrv, napeto na travniku pred blokom.

S sušenjem perila na prostem boste prihranili pri porabi električne energije, obenem pa je obešanje perila na jutranjem soncu čudovita alternativa jutranji rekreaciji ali raztegovanju.

2. Ne zavrzite vode

V času svežih vrtnin in sadja v gospodinjstvu ogromno vode porabimo za pranje zelenjave, solate in sadežev. Namesto da vodo, v kateri ste oprali solato ali sadje, zavržete oziroma zlijete v odtok, jo prihranite in z njo zalijte rastlinice na balkonu ali okenski polici.

Prihranili boste pri porabi vode, poleg tega pa je za zalivanje primernejša malce postana voda.

3. Izkoristite sonce

Če na svojem balkonu ali terasi radi uživate tudi po sončnem zahodu, verjetno razmišljate o funkcionalni, ali pa vsaj ambientalni večerni razsvetljavi. Nasvet: namesto običajnih luči, ki potrebujejo vtičnico, si omislite takšne, ki se polnijo preko sončnih celic.

V trgovinah in vrtnih centrih je ponudba vsako leto bolj raznolika, zato izgovorov, da se takšne luči ne podajo k vašemu stilu, ni več.

4. Avto ostane v garaži

Ali pa na parkirišču. Izkoristite tople, sončne dni in se namesto z avtom od doma odpravite s kolesom, peš, s skirojem ali rolerji.

Takšno vedenje ima trojni pozitivni učinek: povečali boste telesno pripravljenost, zmanjšali vrtoglavo visoke stroške za gorivo, pa še naravo boste zaščitili pred smrdljivimi izpuhi.

Res je, da za daljše poti seveda skoraj vsi potrebujemo avtomobil, a že z izogibanjem vožnji po mestu ali naselju boste znatno pripomogli k nižanju stroškov in strupenih izpustov.

5. Kompostiranje v mestu

Morda vam zveni smešno, a dejstvo je, da je s pomočjo posebnih košev za smeti sedaj mogoče kompost pridelovati tudi v mestnem stanovanju. Še posebej, če imate poleg stanovanja še zelen balkon ali teraso, boste z domačim kompostom naredili dobro naložbo za prihodnost.

Pobrskajte po spletu, tudi pri nas je že na voljo kar nekaj smetnjakov, v katerih je mogoče brez „packanja“ in z minimalno dela predelati organske kuhinjske odpadke – in teh se prav poleti nabere največ – v rodovitno gnojilo.

6. Zračenje namesto klime

Se v pasje vročih dneh sprašujete, kako so naši starši sploh preživeli poletje brez klimatskih naprav? Enostavno – s pravilnim zračenjem.

Zlato pravilo se glasi, da naj bodo okna če je le mogoče odprta čez noč oziroma zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, v času, ko vanje ne sije sonce. Ko nastopi vročina, jih zaprite ter z zunanjimi senčili preprečite, da bi se sonce uprlo v stekla.

Razen če živite v slabo izolirani mansardi, vam zagotavljamo, da bo zrak v stanovanju ob takšnem ravnanju prijetno hladen, račun za elektriko znatno manjši, pa še kak prehlad ali vnetje sinusov si boste prihranili.

7. Domače kislo mleko

Kdaj ste nazadnje poskusili pravo, nepredelano domače mleko? Zahvaljujoč široko razširjeni mreži mlekomatov po sloveniji je to zdaj dostopno tudi prebivalcem urbanih središč.

Omislite si litrsko steklenico (lahko jo kupite tudi na mlekomatu) in se vsak dan oskrbite z litrom svežega, okrepčilnega napitka.

Takšno mleko v hladilniku pri 4 stopinjah, če ga prej prekuhamo, zdrži okoli 3 dni, iz surovega pa lahko enostavno pridelamo tudi prvovrstno kislo mleko – preprosto ga prelijemo v glineno skodelico, postavimo na toplo mesto in počakamo 2 do 3 dni, da se skisa.

Sicer boste mogoče porabili minuto ali dve več za sprehod do mlekomata, a samo pomislite, kako se bo s trajno steklenico zmanjšal kup v vašem smetnjaku za embalažo! Pa še kakovost svežega mleka je neprimerno boljša.