Predvsem mlada drevesa moramo zaščititi pred nekaterimi živalmi, ki lahko povzročijo škodo. Koreninski sistem najlaže zavarujemo z žično mrežo, kar je še posebej učinkovito v prvih letih rasti. Mlada drevesa lahko zaščitimo tudi s koruzno slamo. Tako preprečimo divjadi, da bi naredila škodo, hkrati pa drevo zaščitimo tudi pred mrazom.

Pozneje lahko voluharje preženemo tudi s posebnimi patronami, tako da jih vstavimo v voluharjeve rove in nato prižgemo. Dim bo voluharja pregnal, njegovo zalego pa uničil.

Mnogi se na lov odpravijo tudi z različnimi pastmi, ki jih nastavijo v odprt rov, ali pa za pomoč pri lovu zaprosijo domačo mačko.

Pri lovljenju voluharja s pastmi moramo biti pazljivi:
1. Pasti moramo prijemati z rokavicami, da voluhar ne bo zaznal našega vonja,
2. Past z vrvico privežemo na količek. Tako bomo preprečili, da bi jo ujeti voluhar odvlekel v svoj rov ali da bi jo, skupaj z voluharjem, neznano kam odnesla mačka.
3. Ker voluhar ne mara prepiha, bo najverjetneje rov zamašil, s tem pa v past natlačil zemljo.

Če na zunanjo stran pasti položimo košček jabolka ali korenčka, mu bo ta zadišal, zato bo pred zakopavanjem rova radovedno pogledal, kaj ga čaka zunaj, in se tako ujel v past.

Nevarna kombinacija sonca in hladu

Pri mladem drevesu je pomembno, da pred prehitrim segrevanjem zaščitimo tudi drevesna debla. Do nevarnosti segrevanja največkrat pride zgodaj spomladi ali v dneh proti koncu zime, ko ima sonce že dovolj moči. Nekaj dni močnega sonca namreč lahko povzroči, da se drevesni sokovi začnejo pretakati, kar nato ob malce močnejši ohladitvi pripelje do poškodb prevodnega sistema v lubju, ki zaradi tega razpoka.

To lahko preprečimo tako, da debla premažemo z naravnim belilnim zaščitnim sredstvom. Bela barva odbije sončne žarke, zato se deblo ne segreje, sokovi pa se začnejo pretakati po drevesu bistveno pozneje, ko ni več nevarnosti pozebe.

 Pri starejših drevesih moramo na deblu staro lubje odstraniti in šele nato premazati deblo. Pri tem pazimo, da odstranimo samo stari, odmrli del, in ne poškodujemo še živega dela lubja. Ko odstranimo staro lubje, večkrat odstranimo tudi nekatere škodljivce, ki prezimujejo za luskami starega lubja.

Ker so na zgodnjo spomladansko pozebo občutljive prav vse drevesne sadne vrste, moramo z belilnim sredstvom premazati vsa drevesa.

Drugi način zaščite pred prehitrim segrevanjem je, da sončnim žarkom preprečimo, da bi segreli deblo. Pri tem nam zopet lahko pomaga koruzna slama, lahko pa pred deblo postavimo deščico, ki bo naredila senco.

Priporočamo tudi, da ob sajenju na južni strani postavimo količek.