God Svetega Jurija, ki ga praznujemo 23. aprila, je, poleg valentinovega in gregorjevega še en praznik, ki je v naših krajih nekdaj napovedoval prihod pomladi.

V času okoli „jurjevega“ narava ponovno ozeleni in oživi, iz zemlje pokukajo prvi jesenski in zimski posevki, jurjevo pa je nekdaj veljalo tudi za dan, ko so pastirji prvič v letu odgnali živino na pašnike.

Ker je povezan s ponovnim rojstvom mladega sonca in pomladnim zelenenjem, se je tega praznika v naših krajih prijelo ime „Zeleni Jurij“. Poznajo ga v številnih slovenskih vaseh in pokrajinah, najbolj živ pa je ta običaj ostal v Beli krajini.

Na jurjevo je bilo tako v navadi, da se je zbrala skupina fantov, ki je piskala na piščali in prepevala po vasi, eden med njimi pa je, oblečen v zeleneče veje, predstavljal Zelenega Jurija.

Na Koroškem je oblačila iz listja zamenjal snop slame, v katerega so zavili mlajšega fantiča, v Adlešičih pa je Jurija predstavljal mlad fant na belem konju, okrašen s cvetjem iz zelenjem.

Danes se jurjevanje ohranja in obuja predvsem kot turistična prireditev na različnih koncih Slovenije.