Ko je Žiga s soprogo razmišljal o novem domovanju, sta imela v mislih predvsem kakovosten skupen dnevni prostor, veliko svetlobe, eno do dve otroški sobi ter manjši vrt oziroma atrij. Pomembna jima je bila tudi zasebnost, zelena in mirna okolica, bližina urbane infrastrukture (vrtec, šola, trgovina, avtobus ...) ter dobro izkoriščena kompaktna kvadratura z minimiziranim vzdrževanjem. In to jima je nudila hiša v Murglah. 

"Atrijske hiše v Murglah že v svoji zasnovi nudijo dobro ravnotežje zgoraj naštetih zadev. Koncept murgelske soseske narekuje način bivanja, ki je dobro kompatibilen z našim načinom življenja. Kot taka je hiša v Murglah nudila super platformo za uresničitev življenjska vizije, ki sva jo imela z ženo."  

Hiša je bila – razen zamenjane strehe, bolj ali manj v stanju, kot je bila pri vselitvi prvih lastnikov v 80. letih prejšnjega stoletja. Poleg originalne tipske zasnove je bil že na začetku k hiši dodan še L-prizidek z dnevnim prostorom, velik del atrija pa je dodatno zapirala zidana vrtna lopa z nizkim nadstreškom. 

Želela sta povezati tudi kuhinjski, jedilni in dnevni prostor ter ga narediti bolj svetlega in odprtega ter izboljšati povezavo oziroma zabrisati mejo med notranjimi bivalnimi prostori in atrijem. In sicer z odstranitvijo okenskih parapetov ter rušenjem lope, kajti s tem bi pridobila prostornejši in bolj zelen atrij. 

Prenovo sta tako prevzela arhitekta Žiga Ravnikar in Eva Senekovič, ki sta se najprej lotila vrednotenja obstoječega stanja: "Atrijska hiša v Murglah je bila dotrajana, saj od gradnje leta 1982 ni bila prenovljena. Z raznimi intervencijami je z leti izgubila prostoren atrij, katerega velik del je zasedla zidana lopa. V notranjosti je bila hiša razdeljena na majhne temne prostore. Kuhinjski, bivalni in spalni del so bili strogo ločeni." 

Kaj je bilo pri prenovi na prvem mestu?  

"Izhodiščna želja naročnikov je bila boljša povezava prostorov z vrtom. Povečava okenskih odprtin, ki smo jim odstranili parapete, je notranjost povezala z zelenim atrijem," sta nam pojasnila. Tako so podrli predelne stene in nekdaj ločene prostore povezali v enoten svetel bivanjski prostor z dvostransko orientacijo, prilagojen sodobnemu načinu bivanja. S tem je prostor osvetljen z naravno svetlobo ves dan.   

"Povečano kuhinjo in jedilnico z osrednjim kaminom smo prek kaskad (klopi) bolje povezali z dnevnim prostorom, ki je bil že pred prenovo rahlo poglobljen. Ostale sobe smo ohranili v enakih gabaritih in razporeditvi, saj je bila hiša že v izhodišču dobro zasnovana. Servisni deli so skrčeni ob severni fasadi, vhodni del se prek odprtine v omari poveže s kuhinjo." Lotili so se tudi hodnika med sobami, ki je bil brez naravne svetlobe, z odstranitvijo vrat v garderobo so ga tako povečali in osvetlili.  

Seveda na žalost hitro pride tudi do nenačrtovanih stvari: "Tako je z vsako prenovo, saj je nemogoče poznati dejansko stanje objekta pred rušitvenimi deli. Mislim, da nam je uspelo večino zapletov dobro rešiti in je končen rezultat odličen. Pohvalil bi dobro sodelovanje arhitektov in gradbenih izvajalcev ter obrtnikov, sploh glavnega izvajalca; brez tega bi lahko bili zapleti precej težji in bi bolj vplivali na končen rezultat," nam razloži lastnik doma, arhitekta pa dodata, "pri vsaki prenovi se zgodijo situacije, ki jih je težko predvideti vnaprej. Na primer šele, ko smo odstranili obstoječe tlake, strope, omete in stavbno pohištvo, smo bili v celoti seznanjeni z dejanskim stanjem objekta. Izvedli smo vzdrževalna dela na konstrukciji, hišo smo energetsko sanirali." 

Zamenjali so tudi dotrajana okna in jih nadomestili z novimi troslojnimi termopanskimi zasteklitvami z lesenimi okvirji. Dodana izolacija na fasadi in nova okna so poskrbela za manjšo toplotno izgubo, pri prenovi pa so bili uporabljeni naravni materiali, ki omogočajo, da hiša diha …

Prenova atrijske hiše je tako od načrtov do izvedbe potekala dobro leto: "V več variantah smo preverili prostorsko zasnovo in izgled, kombinacijo materialov, barv in detajlov (konstrukcija, tlak, oprema, pozicije prostorov ...). Preko aksonometrije in vizualizacij prostora smo predstavili tudi željen končni izgled prostora." Gradnja je zaradi upočasnitve del v času epidemije trajala malenkost dlje, kot je bila sprva načrtovano.  

Nasvet ljudem, ki razmišljajo o prenovi?  

"Svetujeva, da se vsi obrnejo na arhitekta, ki jim še posebej pri prenovi lahko zelo pomaga. Z dobrim projektom se namreč bistveno poveča uporabnost prostora, prav tako pa se lahko prihrani marsikateri nepredviden strošek. V primeru prenove starejšega objekta lahko dobimo nekaj neprecenljivega, čas, patino materialov, ki je novogradnja nima." Prenova doma je tudi precej bolj trajnostno od novogradenj, večkrat pa se izkaže tudi, da prenova tudi z investicijskega vidika ni nujno vedno slabša odločitev. 

Za konec sem arhitekta povprašala še, kakšnih vodil se držita, ko se lotita prenove hiše ali stanovanja? "Ne glede na merilo in naravo projekta vedno posegamo v obstoječ prostor, kontekst. Od tu izhaja močna misel, koncept. Zanimajo nas kultura bivanja, zgodbe ljudi in prostorov, kako lahko z majhnimi intervencijami in ne glede na merilo izboljšamo kakovost bivanja. V različnih fazah projekta smo izpostavljeni različnim situacijam in dražljajem, na katere se med procesom vedno znova odzivamo, pri čemer pa vedno zasledujemo osnovno idejo, koncept."