Oranžne buče s strašljivim izrazom in svečko v notranjosti je tudi pri nas moč kupiti v vseh možnih velikostih, oblikah in iz različnih materialov. A ker je jeseni buč na pretek, se mnogi odločijo, da jih izrezljajo kar sami. Ta tradicija je sicer k nam prišla skupaj s praznovanjem noči čarovnic. 

O samem izvoru tradicije malce kasneje, zdaj pa nekaj nasvetov za tiste, ki si želijo svoj dom okrasiti s to strašljivo jesensko lanterno. 

Kako izbrati pravo bučo?

Jedilne buče niso najbolj primerne za rezljanje, saj imajo debelejše meso in posledično premalo prostora v notranjosti za postavitev svečke. Najboljše buče za izrezovanje so svinjske buče, ki so prave okrogle oblike in oranžne barve. Vendar pa lahko poskusite ustvariti lanterno tudi iz drugih vrst in barv buč. 

Pomagate si lahko tudi tako, da potrkate po buči in če zadoni, je primerna za rezljanje. Če slišimo zamolkel zvok, pa je najbrž bolje, če jo uporabimo za pripravo odlične bučne juhe ali zavitka. Druga stvar, na katero je treba biti pri izbiri buče za lanterno pozoren, je njena skorja. Ta naj bo gladka, čvrsta in ne groba. Teoretično sicer lahko uporabimo katero koli vrsto buče, vendar pa je najbolje izbrati tisto, pri kateri bo rezljanje užitek in ki bo zdržala dlje časa. 

Pomembno je tudi, da buča, ki jo izberemo, ni poškodovana in ni že začela gniti. Poškodbe na buči lahko namreč pospešijo razpadanje buče, kar pomeni, da vaša lanterna ne bo zdržala tako dolgo, kot bi sicer lahko.

Kdaj je pravi čas za rezljanje buč?

Nekateri z velikim veseljem pričakujejo čas strašnih buč. Nedotaknjene buče ob primernem skladiščenju zdržijo 8 do 12 tednov po tem, ko jih prinesemo z njive. Vendar ko jo enkrat odpremo in izrezljamo, se ji življenjska doba začne hitro krajšati. Če želite, da vaša lanterna zdrži vsaj do 1. novembra, potem morate to upoštevati. 

Ko je buča enkrat izrezljana, bo svojo trdnost, barvo in obliko obdržala 5 do 10 dni (odvisno od vrste in pogojev). Njihovo življenjsko dobo lahko podaljšamo tako, da je ne izpostavljamo neposredni sončni svetlobi. Prav tako poskrbimo, da je okoli buče dovolj zraka. Bolj kot zrak kroži okoli buče, dlje bo zdržala. V zaprtem, nezračnem prostoru bo zelo hitro začela propadati.

Dobro je vedeti, da uporaba sveče lahko pospeši propadanje buče, saj buča zaradi toplote začne gniti. Namesto sveč lahko uporabimo električne lučke. Če pa so vam sveče vendarle ljubše, jih vsak večer prižgite le za kratek čas.

Če torej želite svoj dom okrasiti z lanterno iz buče, z rezljanjem počakajte do zadnjega tedna oktobra. Tukaj pa je nekaj idej, kako lahko iz buče ustvarite prave umetnine:

Zakaj je ravno buča simbol noči čarovnic?

Tradicija izrezovanja buč, v katero se vstavi sveča, izhaja iz stare irske legende o "skopuškem Jacku". Legenda pravi, da je pred davnimi leti živel kovač Jack, ki je na pijačo povabil samega hudiča. A ker je bil Jack skopuški, se je želel izogniti plačilu pijače. Zato je začel prepričevati hudiča, naj se spremeni v kovanec, da bi z njim plačal pijačo. Dogovorila sta se, da se nato po plačilu hudič spremeni nazaj v svojo obliko. Hudič ga je ubogal, se spremenil v denar, Jack pa si je premislil in namesto da bi kupil pijačo, pospravil kovanec v žep, v katerem je nosil srebrn križec. Križ je preprečil, da bi se hudič spremenil nazaj v svojo izvirno obliko.

Čez nekaj časa se je Jack vendarle odločil, da hudiča osvobodi, a le pod pogojem, da Jacka eno leto pusti pri miru in da po smrti hudič ne bo terjal njegove duše. Čez eno leto se je hudič znova pojavil pri Jacku in temu ga je znova uspelo prelisičiti. Tokrat ga je prepričal, naj spleza na drevo in odtrga sadež. Medtem ko je bil na drevesu, je Jack izrezljal križ na deblo drevesa, tako da hudič ni mogel z njega, dokler Jacku ni obljubil, da ga bo pustil pri miru še naslednjih 10 let.

Kmalu zatem je Jack umrl in odšel v onostranstvo. Legenda pravi, da Bog tako nemoralne osebe, ki je kupčevala s hudičem, ni želel sprejeti v nebesa. Jack je tako odšel do hudiča, ki je bil še vedno zelo jezen nanj, ker ga je večkrat izigral. A ker je hudič držal svojo obljubo, da mu ne bo odvzel duše, mu je tudi on prepovedal vstop v pekel. Svojega starega znanca je tako poslal v temo, za popotnico mu je dal le kos žarečega premoga, da si z njim sveti pot. Jack je kos premoga dal v izrezljano repo in vse od takrat z njo blodi po svetu. Irci so to pojavo poimenovali "Jack of the Lantern" oziroma skrajšano "Jack O'Lantern".

Na Irskem in Škotskem so ljudje začeli izdelovati svoje različice Jackove laterne. V repo, velike krompirje ali pese so izrezljali strašljive obraze, vanje postavili sveče in laterne ob prazniku vseh svetih postavili na okna ali blizu vrat. Verjeli so namreč, da bodo s tem pregnali skopuškega Jacka in druge duhove, ki blodijo po temi.

Laterna za noč čarovnic torej sprva ni bila iz buč, kot je danes. Buče so se tej tradiciji pridružile šele v 16. stoletju v Ameriki, kamor so navado izrezovanja gomoljev prinesli priseljenci z Britanskega otočja. Oranžne buče, ki so bile avtohtona zelenjava na 'novem kontinentu', pa so se izkazale za še boljšo lanterno, saj so bile kot naročene za rezljanje in so zaradi svoje oblike in velikosti dajale še bolj strašljiv vtis.