Advent oziroma adventni čas je čas pred božičem, po katoliškem koledarju pa se advent začne na četrto nedeljo pred božičem. To je nedelja med 27. novembrom in 3. decembrom, ki se imenuje prva adventna nedelja. Adventni čas se konča po četrti adventni nedelji, na na sveti večer (večer pred božičem). 

Tipičen simbol adventa pa je adventni venec s štirimi svečami. Na prvo adventno nedeljo verniki prižgejo eno svečo, na drugo nedeljo dve sveči, na tretjo tri in na četrto vse štiri sveče. Adventni venec je razširjen marsikje in je pogosto tudi brez sveč. 

Venček lahko naredite sami

Poklepetali smo s Katjo Malovrh, prof. biologije iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, kako lahko sami ustvarimo venček. Razloži nam, da za osnovo oziroma obod vzamemo upogljive veje – primerne so na primer vrbove ali drenove, ker so dovolj prožne, na obod pa pripnemo veje iglavcev ali drugih zimzelenih rastlin: "Izogibajmo se plastiki in rajši pojdimo v gozd ter si naberimo različne storže in plodove, s katerimi bomo svoje venčke tudi okrasili," še doda.

Če pa vas mikajo listavci, Katja razloži, da niso najprimernejši material, ker njihovo listje hitro propade. Seveda se izogibajte tudi strupenim in škodljivim rastlinam.  

Zadnje čase so vse bolj moderni minimalistično okrašeni venčki. Venček lahko naredite tudi samo iz storžev ali drugih plodov. Zelo lepi so tudi venčki, pri katerih za osnovo uporabimo mah, nekateri pa celo izdelujejo venčke iz suhega sadja.

Oblikovanje venčka

Najprej si iz vej naredimo krog, okoli katerega bomo ovijali rastline. Ko na krog polagamo vejice, si nikar ne izberimo prevelikih – najbolje je izbirati vejice v velikosti do 10 cm. Vejice pritrjujemo z žico ali vrvico, poševno eno čez drugo. Pri samem ovijanju lepila ne potrebujemo, kadar dodajamo dekoracijo, pa jo je najlažje pritrditi z dovolj močnim lepilom. Če želimo, da je venček čim bolj naraven, se izogibajmo žici in lepilu. Tudi storžke in drugo dekoracijo lahko namreč pritrdimo le z vrvico iz naravnega materiala.  

Če želimo, da je venček čim lepši, si je za osnovo smiselno izbrati rastlino, ki bo dobro prekrila naš leseni krog in ki jo bomo brez težav navijali. Če za osnovo venčka izberete denimo bodiko, je to kar pogumno dejanje, saj ima na konicah listov bodice, ki nas lahko hitro ranijo: "Pazimo tudi, da izbiramo rastlinje, ki ne spušča kakšnih sokov – bršljan nam namreč lahko povzroči izpuščaje na koži, zato pri izdelavi uporabljajte rokavice."  Ko zaključimo z izdelavo venčka, ga lahko popršimo z lakom za lase, ki podaljša njegovo obstojnost.  

Pazljivo s svečami

"Za varnost lahko poskrbimo že ob nakupu," razloži biologinja. Nekateri venčki so viseči in namenjeni za na vrata, nekateri pa namizni. Namizni venčki imajo v večini primerov že podstavke, na katerih so sveče. Ko se vosek topi, se torej topi na podstavek in ne direktno na venček. Kljub vsemu ni dobro, da svečke pustimo prižgane brez nadzora. Velikokrat se namreč zgodi, da pride v adventnem času do požara ravno zaradi sveč. Če želimo, da na venčku gorijo sveče, jih imejmo vedno pod nadzorom!  

Material za venčke na našem vrtu

Če želimo imeti material za venčke doma, lahko na vrt posadimo kar nekaj rastlin: "Najbolj priljubljena vrsta lesnate rastline, ki jo radi uporabljamo pri venčkih in drugem novoletnem okrasju, je bodika. Tudi jelka in smreka sta primerni, predvsem za osnovo venca. Pri novoletnem okrasju je vse bolj priljubljena rastlina tudi bršljan. In pa seveda kakšno drevo z upogljivimi vejami – recimo vrba ali dren." Tako imamo material vedno pri roki, vrt pa obogatimo z zanimivimi rastlinami.