Nekateri podjetniki na začetku svoje poslovne poti delajo majhne korake, spet drugi pa že takoj skočijo v nov izziv. Zagotovo to velja tudi za par, ki je skupaj že 16 let, Tino Berlec in Marka Kališnika, ki že od nekdaj svoj prosti čas najraje preživljata zunaj v naravi ter na svojem domačem vrtu, kjer jima ne manjka sadja in zelenjave. S tem učita tudi svoja otroka, kako pomembno je biti samooskrben in da je zdrava prehrana naložba vase. Skozi leta pridnega dela sta tako privarčevala kar nekaj denarja in začela razmišljati, kam naj ga preudarno vložita in sprva pomislila na nepremičnino, a kaj hitro sta ugotovila, da jima ta ne bo prinesla zadovoljstva. Želela sta biti v stiku z naravo in tako se je rodila za marsikoga mogoče nenavadna želja po nasadu orehov. Tega sta po dveh letih našla v kar 118 kilometrov oddaljenem kraju na Štajerskem, a sta se vseeno odločila za ta korak. Kar 4 hektarjev velik nasad sta prevzela le nekaj tednov, preden je bilo treba orehe že pobirati, pred velikim izzivom pa sta se sprva znašla brez ustrezne mehanizacije, o čemer sta pred dvema letoma spregovorila tudi v projektu Štartaj Slovenija.

Dve leti pozneje Tina in Mark pišeta uspešno poslovno zgodbo, slovenskim kupcem pa sta prav pred kratkim predstavila tudi novost svoje blagovne znamke Mul'c, mešanico za pripravo žitnega obroka brez kuhanja. Mi smo s Tino klepetali o njunih začetkih, kako se je rodila ideja za novi izdelek in kako sta si čas v spomladanski karanteni krajšala s svojima dvema otrokoma, 11-letno hčerko in 6-letnim sinom.

Kako se je rodila ideja za nove izdelke? Vaju zdaj pogosteje z idejo za rokav pocukajo drugi?  

Ideja za izdelek Mul'c brez kuhanja se pravzaprav ni rodila, pač pa so pobudo zanj dali najini kupci. Čedalje pogosteje so se namreč pojavljali ljudje, kupci, ki so nama dajali pozitivne povratne informacije; da jim je izdelek všeč, ter hkrati, da ga ne uporabljajo tako pogosto, kot bi ga, če si za pripravo zanj ne bi bilo treba vzeti toliko časa. Prvotni izdelek je bilo treba namreč skuhati, tega, ki ga predstavljava zdaj, pa ne.

Kakšni so postopki zdaj, ko imata več znanja, je pot od ideje do realizacije lažja, hitrejša?

Seveda. Mislim, da ni podjetnika, ki se na začetku podjetniške poti ne bi znašel pred vsaj nekaj izzivi. Ko sva se midva prvič znašla pri snovanju izdelka, je bilo veliko vprašanj, izzivov, težav, za katere nisva niti vedela, kam naj se obrneva, da nanje dobiva odgovore, kaj šele, da bi vedela, kako jih rešiti. Takrat sva pravzaprav ugotovila, kako zelo malo sva vedela in koliko morava vedeti, da zadeve speljeva do konca. V tem času sva se s pomočjo partnerjev projekta Štartaj Slovenija veliko naučila, tako da z veseljem dava kakšen uporaben nasvet ljudem, ki bi radi šli po najini poti, in jim prihraniva kakšen glavobol.

Ko ravno govoriva o tem; v prejšnjih letih sta si nabrala precej izkušenj in znanja. Če bi izpostavila eno stvar, za katero si želita, da bi jo vedela na začetku svoje poti oz. ki jo sporočata vsem mladim podjetnikom, katera bi to bila?

Veliko stvari bi bilo dobro, da bi bodoči podjetniki vedeli pred začetkom samostojne poti. Ena od teh je tudi ta, da je treba pred lansiranjem izdelka na trg narediti temeljito raziskavo le-tega. Dejstvo je, da ne glede na to, kako si 'zaljubljen' v svoj izdelek in kako res izjemen se ti zdi, se lahko zgodi, da ga potrebuješ samo ti, ljudje, ki bi jim ga rad ponudil, pa potrebe po tem nimajo. Pomembno je torej, da obstaja ciljna skupina, ki tvoj izdelek potrebuje, ciljna skupina, ki jo boš lahko našel in nagovoril, in je ta ciljna skupina za izdelek brezkompromisno pripravljena plačati ceno, ki si jo za izdelek postavil. Brez tega bo  tvoj izdelek le še en v množici, ki le stojijo na prodajni polici.  

Ali pozornost javnosti uživajo zgolj vaši izdelki ali tudi vaju pogosteje prepoznajo? Imata kakšno zanimivo prigodo, ki se vam je zgodila po sodelovanju v oddaji?  

Ja, po oddaji se je to pogosto dogajalo, tudi fotografirati sva se morala s kom, ki je bil še posebej navdušen nad najino zgodbo (smeh). Meni se je kakšen mesec po oddaji zgodilo, da me je neznanka zagledala v trgovini in mi dobesedno tekla nasproti z razprtimi rokami in me objela. Za njo je prišlo še eno dekle in potem ji je hitela pripovedovati, kdo sva midva. Tega je po dveh letih seveda manj, se pa še vedno zgodi, da naju kdo prepozna, čeprav sva se od vseh skrbi v tem času krepko postarala (smeh). Nedolgo nazaj smo bili z družino na morju v nekem kampu in sva na Instagram Mul'c dobivala sporočila, ali se nahajava tem kampu. Pa še danes ne veva, kdo je to bil. Sprva so bili ti dogodki  čudni in nenavadni, ko pa dogodke podoživljaš, pa so ti smešni in hkrati zelo zabavni.  

Kljub vsemu nista zgolj podjetnika, ki smo ju spoznali v projektu Štartaj Slovenija. Kaj bi v svojem zasebnem življenju izpostavila, da se je najbolj spremenilo, popravilo, izboljšalo? 

Kot prvo bi izpostavila, da oba bolj ceniva družinsko življenje in nama prosti čas ni več samoumeven. Torej, ko je čas, da zaključiva delo, smo na vrsti mi kot družina, debate o poslu niso dovoljene. Rada imava čas, ki ga preživljava skupaj z otrokoma. Pa ne, da je takrat vse idilično in da težav ni, sploh ne, otroka nama pobirata energijo tudi z medsebojnim prerekanjem, cufanjem in merjenjem moči z debatami, ki jim ni ne konca ne kraja, a naju hkrati polnita. Nik je namreč glavni humorist v družini, ne zmanjka mu izjav, ob katerih vsi jočemo od smeha, Neža pa je kljub rosnim letom tako zrela, da naju poučuje, kaj narobe delava pri vzgoji, poslu in še marsičem, in priznam, da ima prepogosto prav. Ne odraščata samo otroka, ampak z njima tudi midva na nek poseben način.  

Kako ste si krajšali čas v obdobju karantene?  

Mislim, da nisem odkrila tople vode. Tako kot 99 % ostalih ljudi sem večino časa kuhala, pekla ter izumljala nove recepte, vrtičkala. Z otrokoma smo tudi šivali, čeprav ne znam šivati, niti nimam veselja, ampak ker sta neprestano gnjavila, da bi rada šivala, smo pač za vsakega naredili eno preprosto mehko igračo za v posteljo. No, presenetljivo jima je še vedno všeč. Kot običajno pa smo hodili na sprehode po gozdu v okolici hiše, nabirali gobe, zelišča. Sicer pa, če nič drugega, je ta kriza prinesla vsaj to, da so ljudje zaradi prisile 'ostati doma' izkazali interes za kuhanje, marsikdo se je tudi dejansko naučil kuhati. Vem, da sem staromodna, a meni se miza in skupni obroki že od otroštva zdijo osnova zdravih in srečnih družinskih vezi.  

Življenje se nam je v zadnjih mesecih pošteno obrnilo na glavo. Kako sta vidva dojela novo realnost in kako sta se z njo soočila?

Ne morem se navaditi. Nova realnost me dobesedno duši. V trgovini ne prepoznam več ljudi, ki jih sicer poznam. Stojim na blagajni 3 metre od sosede, pa nisem prepričana, ali je ona ali ne, ne vem, ali naj jo pozdravim ali ne. Ko zaključim nakup, se blagajničarki lepo zahvalim in posmejim, a ne vidim njenega odziva, ker obe nosiva masko. Pogosto ne vem niti, ali poslovnemu partnerju lahko stisnem roko v pozdrav ali ne, ali bo prav ali narobe. O gospodarstvu na račun covida pa mislim, da ni treba izgubljati besed, saj vsi, ki delujemo v gospodarstvu, občutimo posledice in jih bomo še dolgo. Ja, žal, življenje se nam je na vseh področjih obrnilo na glavo.

Časi so še vedno zelo negotovi. Kaj vas zdaj najbolj navdaja z upanjem?  

To, da bova še naprej skrbela za to, da nama bodo najini kupci zaupali in posledično zaupali v najine izdelke. Namreč za vse najine izdelke je značilna visoka kakovost. Želiva doseči, da bodo kupci ob blagovni znamki Mul'c pomislili na naravno hrano brez vseh E-jev. Ter da bodo brez pomisleka in pretiranega branja deklaracij zaupali v to, da so kupili nekaj, kar je kakovostno, dobro zanje in vredno svoje cene. To je edino, v kar zaupava v teh negotovih časih, vse ostalo bo pokazal čas. Brez zaupanja je vse ostalo tako ali tako zaman.