Verjetno v stanovanjih ni več veliko kuhinjskih ali kopalniških armatur z ločeno pipo, kjer odpiramo vodo z vrtenjem in z obema rokama uravnavamo pravo razmerje med toplo in hladno vodo. S tako pipo porabimo veliko več vode kot z enoročno, da dosežemo pravo temperaturo. Ob bolečih rokah je prava le enoročna pipa z odpiranjem na vrhu, tako da lahko vodo odpremo z eno ali drugo roko.

Tudi gumb na štedilniku, s katerim prižigamo plamen na plinskem štedilniku in ga moramo še nekaj časa pridržati, lahko postane neprijetno opravilo, ker roka ne vzdrži giba in popusti. Odpiranje in zapiranje ventila na plinski jeklenki je morda še težje opravilo. Štedilnik z električno ploščo in tipkami je v tem primeru primernejša rešitev.

Kljuke na notranjih vratih v stanovanju niso taka ovira, kot so vhodna vrata, garažna vrata in lahko tudi vrata v kopalnico ali stranišče, kjer res ni najbolje, da imamo ključavnico, potem pa ne moremo odkleniti vrat. Morda zaklepanje v tem primeru opustimo. Pri vhodnih vratih predstavljajo večjo oviro okrogle kljuke, kjer mora ena roka stiskati gumb ali ga obračati, druga pa obrača ključ v ključavnici. Primernejša je kljuka, ki omogoča preprosto enoročno odpiranje. Po drugi strani pa tudi težka, masivna vrata predstavljajo težavo, ker moramo uporabiti vso moč in se morda celo opreti s telesom, da jih odrinemo. To je še posebej pogosto primer pri vhodnih vratih v večstanovanjske zgradbe, kjer so vrata večja, težja in lahko opremljena z mehanizmom za samo zapiranje. Tudi sicer bi morale biti kljuke in držala na vratih v javne in večstanovanjske stavbe take oblike, da jih lahko vsakdo prime, da imajo zaobljene robove, omogočajo dober oprijem, torej, da omogočajo dostop vsakomur. Držala na steni ali na stopnišču predstavljajo oporo in varnost za slabotno osebo, saj se nanje opre z vso težo in navsezadnje držala in ograje tudi prestrezajo morebitne padce. Še posebej je zato pomemben dober oprijem, da držalo ni preveliko.

Na omarah in omaricah v stanovanju imamo najrazličnejša držala za odpiranje ali gumbe. Morda smo take izbrali pred leti, ker so nam bila všeč ali preprosto, ker so bila že nameščena na vratih. Majhni gumbi in tanka držala, ki jih težko zagrabimo in držimo, da bi resnično imeli moč za odpiranje, so za starejše osebe in osebe z različnimi oviranostmi lahko neprijetna ovira. Res nima smisla, da bi za vsako odpiranje predala ali omarice morali stiskati zobe, porabiti kar nekaj časa, da odpremo. Rešitev je preprosta – menjava držal ali mehanizma za odpiranje. Če bomo poiskali primernejše ročaje za predale ali omarice, izmerimo razdaljo med vijakoma na sedanjih ročajih in poiščemo nove, ustreznejše, z enako razdaljo, da ne bomo ponovno vrtali v vrata ali prednjo stran predala. Tako ob menjavi ročajev ne bo vidne poškodbe omarice. Mizar, ki nam pomaga prenoviti omarice, naj vgradi samozapiralni mehanizem ali mehanizem za odpiranje na pritisk. V tem primeru se bo predal sam do konca zaprl, potem ko ga bomo le rahlo potisnili, omarico pa bomo odprli tako, da bomo preprosto pritisnili na vogal vrat. Enako storimo za zapiranje. Če bi nas motile zakrpane luknje od starih ročajev, te pustimo na omarici, tokrat bodo le za okras.

Danes priporočamo v branje še: