Kadar živimo sami ali v dvoje, res ne potrebujemo veliko, kuhinja pa mora biti vseeno uporabna, dostopna, varna in brez občutka utesnjenosti. Lepo je, če jo lahko hkrati uporabljata dva, ne da bi si bila pri tem napoti, in se v njej dobro počutita.

Največkrat so premajhne kuhinje v garsonjerah, saj te v osnovi res niso namenjene udobnemu bivanju starejše osebe, kuhinja je namenjena le za hitro kuhanje. V njej je vse stisnjeno na najmanjši možni prostor, glavno pa je pomanjkanje delovne in odlagalne površine. Za silo si lahko pomagamo z mizico ali omarico na kolesih, večina posode pa je morda spravljena v omari drugje v prostoru. A to so kompromisi, ki so lahko verjetno sprejemljivi za mlajše in le takrat, kadar starejša oseba ne kuha več in si v kuhinji hrano le pogreje ali servira prineseno hrano.

Majhne kuhinje sicer pogosto srečamo tudi v manjših starejših blokovskih stanovanjih. Z leti se sicer prostora navadimo, a opazimo, da ga težje uporabljamo in nas mnogo stvari bolj moti kot nekdaj. Sami si sicer neradi priznamo, da imamo preveč navlake in stvari, ki so se nabrale z leti ter zasedajo koristen prostor v omarah in tudi na kuhinjskem pultu. In če to združimo z majhno kuhinjo, imamo res težavo, kako si čimbolj priročno organizirati prostor in površine. A z nekaj dobre volje in posegi, ki ne pomenijo nujno popolne prenove, si lahko prostor prilagodimo, da se bomo v njem dobro počutili in ga lahko uporabljali. 

Da bi lahko kuhinjo primerno in varno uporabljali, bi morala ta torej omogočati:

- dovolj široke prehode za uporabo ene ali dveh oseb in sočasno odpiranje omar, predalov, pečice, hladilnika in pomivalnega stroja; 

- dovolj delovne površine in prostora za shranjevanje nujne posode in živil;

- materiale ter izvedbo pultov in omaric, ki omogočajo enostavno čiščenje;

- nekaj naravne svetlobe in dobro osvetljavo za delo in uporabo;

- možnost dela sede za starejšo osebo, in sicer vsaj v enem delu ali ob majhni mizi ob steni. Mogoče odstranimo eno spodnjo omarico in pod pult postavimo stol, damo narediti izvlečno desko ali pa v prostor postavimo majhno mizo, morda le 60 centimetrov široko, kar je čisto dovolj, da lahko nekaj pripravljalnega dela pri kuhi opravimo sede. Tam lahko tudi v miru popijemo skodelico kave ali nekaj pojemo.

Kar lahko storimo sami, je, da najprej sami ali s pomočjo domačih pregledamo vsebino kuhinjskih omar in se odločimo, česa ne potrebujemo vsak dan. Tako ostane kup posode in pripomočkov, ki lahko gredo v shrambo ali jih podarimo. Potem najdemo mizarja, ki bo police v spodnjih omaricah pripravljen spremeniti v izvlečne police. Če ne uspemo pri prvem, poskušajmo naprej ali vprašajmo znance, če poznajo koga, ki bi lahko pomagal. Take police nam bodo močno olajšale dnevno uporabo kuhinje. 

Da bi si na starost res olajšali delo, moramo verjetno tudi zamenjati nekatere aparate za manjše in primernejše. To so na primer kuhalna plošča na dve mesti, ožji ali nižji pomivalni stroj, manjši hladilnik, ki naj bo nad pultom. Morda opustimo še pečico, če ne pečemo, napo in pospravimo kup strojčkov, ki nam jemljejo prostor na pultu. Če ne sekljamo, sočimo zelenjave ali uporabljamo mešalnika, te večopravilne naprave pospravimo. Tovrstne odločitve sicer vsak sprejme sam, a za občasno uporabo se lahko dokupi prenosna pečica ali prenosna indukcijska kuhalna plošča. Morda se lahko odrečemo tudi visokim stenskim omaricam in jih nadomestimo z nižjimi ali nižje nameščenimi policami.

Najpomembneje pa je, da prostor in delovne površine dobro osvetlimo. V kuhinji naj bo sicer dobra splošna razsvetljava, delovni pult naj bo osvetljen po vsej dolžini. Tudi naknadno je mogoče pod omarice namestiti točkovne ali linijske svetilke. Svetloba naj ne bo preveč bela, kadar je tudi kuhinja bela, nasprotno pa lahko uporabimo močnejšo in bolj belo svetlobo za temnejšo ali leseno kuhinjo. Če se poliranemu kamnitemu pultu ne bomo odrekli, naj imajo svetilke razpršeno svetlobo, da nas ne bodo motili odbleski.