Med hladno vojno so kot gobe po dežju rasla jedrska zaklonišča, kamor bi se ob morebitnem izbruhu jedrskega spopada med državami zatekli ljudje. Danes grožnje globalnemu uničenju niso nič manjše, ne glede na to, ali gre za globalno pandemijo, padec asteroida, hujše podnebne katastrofe ali morebitni vojaški spopad ... Zato povpraševanje po zakloniščih, ki bi ljudi zaščitila pred kakršno koli katastrofo, v zadnjem desetletju znova narašča. Številna podjetja so to videla kot tržno nišo, a predvsem pri tistih, ki imajo res debele denarnice. Njihove stranke so direktorji uspešnih podjetij in multinacionalk, slavni športniki, hollywoodski igralci, lastniki tehnoloških podjetij, zdravniki ... Bill Gates naj bi si dal zgraditi jedrske bunkerje kar na vsakem od svojih posesti. 

Bunkerji danes niso več to, kar so bili

Ob besedi bunker ali zaklonišče si večina ljudi predstavlja betonsko klet z železnimi vrati, zložljivimi posteljami in zalogo konzervirane hrane. Vendar v svetu bogatih in slavnih skrbno varovani apokaliptični bunkerji nudijo vse udobje petzvezdičnega hotela. 

V ameriški zvezni državi Kansas je podjetnik Larry Hall leta 2008 kupil raketni silos iz časa hladne vojne in ga preoblikoval v luksuzni jedrski bunker za bogataše. Za približno 20 milijonov dolarjev (16,75 milijona evrov) je iz zapuščenega silosa naredil utrjeno zaklonišče z več posameznimi bivalnimi enotami. Zaklonišče ima tudi lastno trgovino, knjižnico, učilnico, kinodvorano, bazen, savno, bar, fitnes, plezalno steno in akvaponični sistem za gojenje rib in zelenjave. Skratka vse, kar bi premožnim tudi v času, ko bi svet propadal, dalo občutek udobja lastnega doma in predvsem varnosti.

Večino bivalnih enot tega "kondominija za preživetje" (Survival Condo) so že prodali. Kupci so milijarderji oziroma tisti, ki spadajo med en odstotek najbogatejših na svetu, ki si želijo zagotoviti rešitev zase in svoje družine v primeru morebitnega apokaliptičnega scenarija. Na voljo je sicer le še nekaj stanovanjskih enot, za katere pa je treba odšteti od 500.000 do 2,4 milijona dolarjev  (od 418.650 do 2,01 milijona evrov). Vse enote so povsem opremljene. 

Samo zaklonišče leži 60 metrov pod zemljo in obsega 15 nadstropij, ki so dostopna z velikohitrostnim dvigalom. V zgornjih nadstropjih so skupni prostori, posamezne bivalne enote pa so v spodnjih. 

Leži na skrivni lokaciji sredi Kansasa. Prvotni silos so dodatno obdali z 2,7 metra debelimi ojačanimi betonskimi stenami. Območje varuje varnostna služba z oklepnimi vozili, videonadzorni sistem, vhod in predori pa so izdelani iz neprebojnih materialov. 

A z nakupom enote ni konec stroškov, lastniki morajo namreč vsak mesec odšteti še približno 2500 dolarjev (2093 evrov) za vzdrževanje življenjskih stroškov (hrana, voda, elektrika, internet). Podjetje potencialnim kupcem svetuje, naj na bunker ne gledajo kot na dodaten strošek, ki ga morda nikoli ne bodo uporabili, pač pa kot na svoj drugi dom ali počitniški apartma. Lastniki imajo namreč do svojih bunkerjev dostop kadarkoli, ne glede na to, ali zunaj grozi kakšna katastrofa ali ne. Lahko se tudi odločijo, da v njem trajno živijo. 

"Vsi naši ljudje so milijonarji, ki so uspeli sami. So zelo uspešni zdravniki, inženirji, odvetniki, mednarodni poslovneži ... Skoraj vsi imajo otroke. In skrbi jih možnost 'kaj pa, če'," je za ameriške medije dejal Hall. Pripravljajo se na scenarije, kot so supernevihte, cunamiji, potresi, gospodarski zlom. V bunkerju bi družine lahko preživele več let, do neke mere pa je tudi samozadosten, saj lahko v njem gojijo ribe in zelenjavo. 

Hall je idejo za gradnjo apokaliptičnih bunkerjev dobil po napadih 11. septembra 2011, ko je tudi ameriška vlada začela investirati v načrte za primere katastrof. 

Še eno podjetje, ki skrbi, da se bodo tisti, ki si to lahko privoščijo, zatekli na varno in udobno v primeru "sodnega dne", je ameriško podjetje Vivos, ki ga je leta 2008 ustanovil ameriški podjetnik Robert Vicino. Nekakšno futuristično naselje zaklonišč se razprostira na 23 kvadratnih kilometrih na jugozahodu Južne Dakote, daleč stran od morebitnih jedrskih tarč. Pod zemljo se skriva kar 575 jedrskih bunkerjev. Zgrajeni so na izolirani lokaciji, na kateri ni potresne aktivnosti.

Bunkerji so dolgi približno osem metrov in široki 24,4 metra. V vsakem od njih lahko spi od 10 do 20 ljudi in v njih je dovolj prostora za zaloge hrane in pijače za približno 12 mesecev. 

Podjetje se oglašuje kot "največja preživetvena skupnost na svetu". Bunkerji so na prodaj od 35.000 dolarjev (29.300 evrov), poleg tega pa morajo lastniki plačevati še 1000 dolarjev (840 evrov) letne najemnine. V ceno bunkerja nista všteta pohištvo in oprema. Kupci tako prejmejo povsem prazen bunker, v katerega morajo sami namestiti vodovodno in električno napeljavo ter sistem za filtriranje zraka. Podjetje sicer ponuja tudi nadgradnjo bunkerja, ki stane dodatnih 25.000 do 200.000 dolarjev (21.000 do 170.000 evrov). 

Bunkerji so do leta 1967 služili kot skladišče ameriške vojske, zgrajeni pa so bili leta 1942. Ker so v njih skladiščili bombe, so bunkerji izjemno trdni in prenesejo eksplozijo 500.000-tonske bombe. Podjetje Vivos je bunkerje kupilo leta 2014, prvi bunkerji pa so bili vseljivi leta 2016. 

Podjetje ponuja bunkerje in zaklonišča tudi v Indiani in nemškem Rothensteinu. Šlo naj bi za "petzvezdična" zaklonišča, ki poleg zasebnih bivalnih enot nudijo tudi skupne prostore, kot so bazen, bolnišnica, varovanje, restavracije, pekarna, vinska klet, učilnice  ... "Bunkerji vaših očetov ali dedkov niso bili ravno udobni. Bili so sivi, metalni, kot kakšna ladja ali nekaj vojaškega. V resnici pa človeštvo ne more preživeti na dolgi rok v takšnem špartanskem, mračnem okolju," je za CNN pred časom dejal Vicino. 

Povpraševanje po gradnji luksuznih podzemnih bunkerjev je po ameriških volitvah novembra 2016 zraslo kar za 300 odstotkov, je dejal Gary Lynch, generalni direktor podjetja Rising S Company, ki je eno največjih ameriških podjetij za izdelavo bunkerjev po meri. 

Za tiste, ki si želijo resnične zasebnosti, pa je na voljo zaklonišče The Oppidum na Češkem, ki se oglašuje kot "največji bunker za milijarderje na svetu". Zaklonišče je bilo zgrajeno leta 1984 z združenimi močmi takratnih Sovjetske zveze in Češkoslovaške. Razteza se na 323.000 kvadratnih metrih velikem zemljišču, ograjenim z visokimi zidovi. Naselje je varovano z najnovejšimi varnostnimi sistemi. Obsega pa tako poslopja in vrtove nad zemljo kot tudi luksuzna zaklonišča pod zemljo. Posamezne bivalne enote so opremljene in izdelane po željah kupcev. Pod zemljo pa naj bi bili med drugim vrt s svetlobnimi učinki, ki posnemajo dnevno svetlobo, bazenski kompleks, kinodvorane, vinska klet in mnogi drugi skupni prostori.