Starejši kot smo, težje iščemo po omari, če to zahteva večji napor kot le odpiranje predala ali da hitro vzamemo oblačilo s police. Pogled na neurejeno in natlačeno omaro marsikoga spravi v obup. Oblačila se v resnici v naših omarah nabirajo in kopičijo. Še posebej če smo bolj varčne sorte in neradi kaj zavržemo, z izgovorom, da nam lahko nekoč pride prav. Pretirana varčnost v starosti je žal gotovo povezana tudi s skromnimi prejemki mnogih starostnikov. 

Ločeni garderobni prostori so pri nas še redkost oziroma jih v starejših stanovanjih praktično ni. A v takem prostoru je dejansko več možnosti, da imamo oblačila urejena po uporabnosti, na sezonska ali kako drugače pregledno in dostopno. Omare v namensko urejeni sobi lahko zavzamejo ves prostor, tudi na sredini prostora je morda predalnik, nizka omara ali klop za lažje oblačenje in odlaganje. Nasprotno si v spalnici težko privoščimo tako razkošno postavitev omar, ker je običajno majhna. V premajhni spalnici poskušamo sicer doseči kar najboljši izkoristek shranjevalnega prostora in namestimo omare od tal do stropa, običajno z drsnimi ali tudi s klasičnimi vrati. Sezonska oblačila poskušamo spraviti višje, tista, ki so trenutno v uporabi, pa nižje. Za vsakogar je tako sortiranje in pospravljanje neprijetno, za starejše pa še posebej. Jemanje kupov oblačil iz omare, dvigovanje nazaj na vrhnje police je težko opravilo, še posebej obešanje težkih obešalnikov z oblačili. Pri pospravljanju morda prosimo bližnje, da nam pomagajo premestiti oblačila višje ali nižje. A še večkrat si žal pomagamo s stolom ali stopamo na lestev, čeprav je plezanje zelo nevarno. Starejši niso tako trdni v nogah, hitro se jim zvrti in padec je zanje lahko usoden. Premalo se zavedamo, da je plezanje nevarno.  

Da bi si prilagodili omaro, ni vedno potrebno, da jo zamenjamo z novo, primernejšo. Omare se namreč do neke mere lahko predela, za to poskrbi mizar ali kar sami, če smo spretni. Namesto fiksnih namestimo police, ki se izvlečejo kot predal. Potezni mehanizem, kjer drog z obešalniki z višine potegnemo k sebi, pa je lahko za starejšo, šibko osebo pretežak. Poleg tega mora biti pred omaro dovolj prostora, da stopimo nazaj, ko se drog spusti. Bolje je, da razporeditev v omari spremenimo in je drog za obešanje v omari preprosto nižje, da obešalnike dosežemo. Za boljšo vidnost s svetlobnimi trakovi osvetlimo notranjost omare. Če imamo težave s pomikanjem težkih drsnih vrat, jih lahko v garderobni sobi odstranimo in pustimo omaro odprto, v spalnici pa morda veliko omaro do stropa zamenjamo z mnogo nižjo, ki bo visoka le toliko, kolikor dosežemo z roko. To je običajno v višini oči. V omari naj prevladujejo predali in izvlečne police. Morda si police opremimo tudi z živobarvnimi nalepkami, da vemo, kje je kaj. Za hlače in srajce so lahko nameščena izvlečna vodila.  

Če pa v stanovanju ali hiši starejši ostanejo sami, si lahko prazno sobo preuredijo v garderobni prostor. Z nekaj pomoči se sobo izprazni, prebeli in vanjo preseli omare iz spalnice ali celo predsobe ter kakšno dokupi. S tem pridobimo dvakrat; poveča se spalnica, kjer na starost potrebujemo več prostora za gibanje, in tja namestimo nižjo omaro ali predalnik za dnevna oblačila. Oblačila pa se preselijo v garderobno sobo, kjer so urejena na priročnih izvlečnih policah, sezonska v predalih ali košarah, morda tudi zabojih s pokrovih, predvsem pa pregledno in brez navlake, ki se nabira zadaj v omari.