Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je nastala leta 1969 kot prostovoljna organizacija obrtnikov, ki so sklenili, da potrebujejo in hočejo lastno organizacijo. Naloga tedanje organizacije je bila podobna današnji: na vse možne načine pomagati obrtnikom, da bi lahko lažje in boljše delovali, poslovali, navsezadnje pa tudi živeli. Danes zbornica skrbi za interese in potrebe obrtnikov ter malih in mikropodjetnikov, v njenem okviru pa deluje 30 strokovnih sekcij, v katere se povezujejo obrtniki in podjetniki iz posameznih strok. Na Celjskem sejmu, ki se je odvil pretekli teden, smo zaradi aktualnosti dogajanja v svetu in pri nas, ter zaradi same specifike, spregovorili nekaj besed z direktorjem Obrtno-podjetniške zbornice, Danijelom Lampergerjem, in višjo strokovno sodelavko zbornice, Edino Zejnić.

V čem vidite prednost takšnih prireditev, kot je MOS?

Edina: Obrtno-podjetniška zbornica je tradicionalno vpeta v sejem, predstavljamo pa se z našim celotnim sistemom. To pomeni, da obrtno-podjetniška zbornica kot krovna organizacija, s svojimi območnimi zbornicami, ki jih obstaja kar 62 po celotni Sloveniji, deluje kot nekakšna velika poslovna mreža, pravzaprav največja v Sloveniji. Sama zbornica obiskovalcem, članom in bodočim članom ter razstavljavcem predstavlja delovanje, aktivnosti in prednosti povezovanja v naš sistem.

Danijel: Ena od prednosti članstva pri nas je v prav tem, da za svoje člane organiziramo vse potrebno, da se na primer na takšnih sejmih kot podjetniki tudi predstavijo. Podjetniki tako nekako lažje prodrejo na trg, predstavijo izdelke in jih skušajo čim bolje prodati. Na takšnih sejmih se sreča tudi veliko poslovnih partnerjev, tako obstoječih kot potencialnih, kar je ključna prednost.

Sejem je razdeljen na pet področij, za katere se zdi, da so navidezno drugačna, a so si v svojem bistvu precej podobna. V čem vidite povezave na primer med področji, kot so dom, tehnika, turizem, b2b in mos plus, sploh v primerjavi s sejmom, kot ga poznamo danes, in sejmom, ki je bil nekdaj?

Danijel: Teh pet tematik MOS-a je po mojem mnenju ustvarjenih z razlogom. Na sejmu se sami obiskovalci nekako lažje orientirajo in hitreje najdejo vsebine, ki jih zanimajo. Razlike v primerjavi z danes in s preteklimi leti praktično ni, sejem je še vedno ustvarjen tako, da je zanimiv tako za končne potrošnike, ki iščejo povezave z domom, na primer kupujejo avtodom, pa tudi za podjetnike, ki iščejo svoje poslovne partnerje ali kupujejo poslovne stroje za svojo proizvodnjo. Tukaj imamo zelo širok in raznolik podjetni sejem.

Edina: Poslovni sklop sejma je Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije dopolnila z največjim mednarodnim poslovnim srečanjem v Sloveniji, ki ga tradicionalno organiziramo v okviru MOS in ki je namenjen promociji podjetij, povezovanju in mreženju za sklenitev novih poslov, izmenjavi izkušenj ter iskanju novih poslovnih priložnosti. Letos se je udeležilo kar 200 podjetij iz 9 držav in opravilo več kot 300 individualnih b2b sestankov. Zelo si želimo, da bi sestanki, novi stiki vodili k sklenitvi konkretnih poslov. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije s tradicionalnim dogodkom, ki je že 13. po vrsti, konkretno spodbuja internacionalizacijo slovenskih podjetij in zagotavlja srečanja s potencialnimi tujimi poslovnimi partnerji.

Je torej v današnjem času več prostora za inovativnost?

Danijel: Moj pogled je, da tisto podjetje, ki ni inovativno in se ne razvija ves čas, tako ali tako nima možnosti, da bi dejansko preživelo v današnjem času. S tega vidika je absolutno dejstvo, da je ponudba, ki jo imamo danes na sejmu, tista, ki so jo najboljša podjetja v preteklosti razvila. Inovativnost in razvoj sta danes popolnoma samoumevna in klasična za uspešna podjetja in samo podjetje.

Na sejmu ste kot Obrtno-podjetniška zbornica predstavljali tudi obrtne poklice. Zanje je en čas veljalo, da niso bili tako zaželeni, posebej osnovnošolci so se raje vpisovali v gimnazije kot na primer na srednje poklicne šole. Zdi se, da se danes časi spreminjajo in da se otroci vendarle bolj odločajo za takšne šole?

Danijel: Trend se je res nekoliko nagibal k povečanju števila v poklicnih šolah, a tu je treba poudariti dejstvo: generacije so precej manjše, kot so bile v preteklosti. Še vedno je teh, ki se na srednje poklicne šole vpišejo, bistveno premalo. Vsi obrtni poklici so, ne bi rekel le deficitarni, temveč tudi obetavni. 

Edina: Dodala bi še, da se naša zbornica trudi spodbujati in angažirati mlade, da se odločajo za obrtne poklice. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je letos že šesto leto zapored predstavljala mladim na privlačen način 12 različnih obrtnih poklicev na 'ulici obrti', kjer so obiskovalci v živo videli prikaze določenih poklicev. Učenci pa so se lahko aktivno vključili v izdelavo izdelka in se preizkusili v določen poklicu. Osrednja točka ulice obrti je tudi vajeniška pisarna, kjer obiskovalci prejmejo vse informacije glede vajeništva. Osnovnošolci in starši so se lahko seznanili z različnimi specifikami poklicev. 

Danijel: Sodelujejo navsezadnje pri tem tudi in predvsem starši, ki so ključni pri vpisu otrok. Starše s takšnimi prikazi razbremenimo strahu, ki je prisoten, predvsem v smislu, da četudi gre otrok v poklicno šolo, to ne pomeni, da na primer ne bi mogel iti študirat.

Včasih je veljalo, da lahko le z gimnazijo uspeš, posebej če želiš iti na nadaljnji študij, tudi tukaj se zdi, da se časi spreminjajo. Lahko rečemo, da je danes recept za uspeh drugačen in se skriva drugje?

Danijel: Miselnost je bilo treba spreminjati pri starših. Ti starši, ki imajo danes otroke stare toliko, da se vpisujejo v srednjo šolo, ne veljajo za starejšo generacijo, stari so na primer štirideset let. Ko njih vprašamo, kdaj so diplomirali, navadno rečejo pri osemindvajsetih. Hočem povedati, da v tem času, ko nekdo potrebuje toliko časa za diplomo, nekdo s poklicno triletno šolo že uspe.

Edina: Recept za uspeh sta predvsem vztrajnost in trud.

Zbornica ima v svojem delovanju kar 30 strokovnih sekcij, razdeljena na različna področja. Je kakšna, za katero bi rekli, da ima res ogromen primanjkljaj?

Danijel: V vseh tridesetih sekcijah je pravzaprav ogromen primanjkljaj. Tradicionalno v teh obrtnih poklicih, z izjemo frizerjev, zeva velik primanjkljaj. Žal se pri teh poklicih in v različnih obrteh veliko delovne sile uvaža.

MOS je sejem, za katerega lahko rečemo, da nima konkurence v slovenskem prostoru. Menite, da bi bilo potrebnih več takšnih sejmov in prireditev?

Danijel: Moje mišljenje je, da je v zadnjih letih trend šel k specializiranim, krajšim sejmom. Težko si kdo privošči, da ga en teden ni doma oz. v službi, kolikor časa traja na primer MOS. MOS je tradicionalen sejem z bogato zgodovino, redek sejem, ki se je kot takšen sploh obdržal.

Mogoče bi se dotaknili še ključne stvari. Veliko ljudi si namreč želi na svojo samostojno pot, pa morda na primer ne vedo, kje in kako začeti, navsezadnje, na koga se obrniti za tisto malo pomoči?

Danijel: Obrtno-podjetniška zbornica ponuja prav vse te informacije. Vsi ljudje, vsak posameznik se lahko obrne na nas po nasvet, kako začeti, ne vedo, kako se seznaniti z zakonodajo. V vsakem primeru se lahko obrnejo na nas.

Kaj pa bi rekla, da je tista stvar, ki je najboljša pri takšnih sejmih?

Edina: Na sejmih se v živo srečata ponudba in povpraševanje, in lahko ustvarjate nove poslovne priložnosti ter pridobite nove potencialne poslovne partnerje.

Danijel: Obstaja angleški izraz ''You can't e-mail a hand shake'' (Stiska roke ne moreš poslati po e-pošti.).