Vsako leto, še posebno po 1. novembru, na odpadu konča ogromna količina nagrobnih sveč. Četudi smo jih odvrgli v zanje namenjen zabojnik, s tem še nismo rešili težave, ki jo predstavljajo za okolje. 

Se lahko pokojnikov spomnimo še kako drugače?  

Zadnje čase se pogosto pojavlja predlog, da ljudje na grobove prinesejo kamne. Ti imajo lahko poseben pomen za pokojnika – lahko so denimo z gore, ki jo je rad obiskoval. Nanje lahko kaj napišemo ali jih poslikamo. Naslikamo lahko kar svečo.  Ali pa v stekleni kozarec nasujemo barvni pesek in vanj vstavimo svečko brez embalaže. Še ena zanimiva ideja je, da svečko naredimo sami iz odpadnega olja in steklenega kozarca. 

V židovski kulturi obstaja zanimiva navada, da na vsakem grobu, ki ga obiščejo, pustijo kamenček. Ta "malenkost" drugim sporoči, da se je pokojnika nekdo spomnil. 

Namesto kamna bi lahko poslikali tudi kos lesa. Za okolje je najboljše, če lahko na grobu pustimo nekaj, kar ne bo postalo odpadek.  

Na jesenskem sprehodu lahko tako dobimo vse, kar potrebujemo, da sami izdelamo venec. Čez celo leto lahko na grobu v spomin na pokojnika vzdržujemo lepo rastlinje. 

Morda lahko ob grobu 'le' vsak deli lep spomin. Če mlajše generacije pokojnika niso poznale, je to lahko način, da spoznajo zgodovino svoje družine ali da izvedo več o časih, ki jih niso doživeli.  

To je lahko tudi dan, ko se spomnimo, da smo minljivi. Kako ob tej misli vidimo svoje življenje? Smo bližnjim res jasno in glasno povedali, kaj nam pomenijo?  

Denar, ki bi ga porabili za sveče, lahko v imenu pokojnika podarimo v dobrodelne namene, morda za nekaj, kar mu je veliko pomenilo. Če si trenutno težko privoščimo, da bi odprli denarnico, je enako vredno podariti svoj čas ali znanje.  

Če nam prižiganje sveč veliko pomeni, lahko poskušamo vsaj zmanjšati njihovo število. Če izberemo takšne s plastičnim ohišjem, naj bo izdelano iz polipropilena (PP), ki ga je lažje reciklirati kot polivinilklorid (PVC), je eden od predlogov Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS). Tudi steklo je bolj ekološki material. Po drugi strani je baterije in elektronska vezja elektronskih sveč spet težje reciklirati.  

Ko ne mislimo le na prednike, ampak tudi na zanamce 

Kot je pred lanskim 1. novembrom zapisalo ministrstvo za okolje in prostor, smo leta 2018 pridelali 2.222 ton odpadnih nagrobnih sveč. Število kupljenih sveč se sicer (verjetno zaradi vsakoletnih opozoril) zmanjšuje, a kot pravi ZPS, smo po porabi nagrobnih sveč v Evropi še vedno na tretjem mestu, za Hrvati in Poljaki. 

Okoljevarstvena organizacija Greenpeace Slovenija je lansko leto objavila rezultate raziskave, ki so jo opravili v sodelovanju s Centrom za participativno raziskovanje Instituta "Jožef Stefan." 

Ugotovili so, da povprečno gospodinjstvo v enem letu na grobovih prižge 19,4 sveče. V celotnem življenjskem ciklu teh sveč, od proizvodnje do uporabe in na koncu obdelave odpadka, je porabljene toliko energije, kot je slovensko gospodinjstvo porabi v enem mesecu kuhanja ali enem letu ogrevanja sanitarne vode. 

Sveče poleg tega prispevajo k emisijam toplogrednih plinov, in sicer je "ogljični odtis ene sveče enak ogljičnemu odtisu posameznika ob povprečni letni uporabi Gmaila". Dodajajo, da po tej plati elektronske sveče in steklene s parafinskim vložkom "ne predstavljajo zadovoljive alternative". Če se ne moremo odreči običajnim parafinskim svečam, pa svetujejo, da izberemo čim manjše (torej takšne s čim manj voska).  

Mar ni prav, da tudi ob dnevu, ki je posvečen prednikom, pomislimo na zanamce? Če se že zdaj utapljamo v smeteh, kako bo šele čez 10, 20 ali 30 let?