Z leti se nabere tudi kup družinskih fotografij, ki jih imamo sicer v času telefonskih fotoaparatov vse redkeje v papirnati obliki, a ni treba, da je tako. Poskrbimo, da bomo najboljše slike dali razvijati, morda imamo celo sami tiskalnik za fotografije. Izbiranje najboljšega med množico posnetkov je opravilo za zimske popoldneve, ki nas popeljejo v drug čas, na potovanje ali družinsko srečanje.  

Manjše slike na steni naj bodo združene v skupine, lahko z enakimi okvirji ali pa okvirji, ki slogovno in barvno sodijo skupaj. Slike so lahko zelo blizu skupaj, skupina je lahko pravilne ali nepravilne oblike. Ko bomo dodajali nove slike, jih dodajamo po istem pravilu in morda je pametno, da imamo na zalogi še kakšen okvir. Slik ne obešajmo po pravilu zapolnjevanja prostora do zadnje pičice, da se nam pogled lahko osredotoči na želene slike, sicer bega sem in tja. Prostor bo videti tudi manj natrpan, če bodo slike visele le na enem delu stene in ne povsod. Zamislimo si navidezno črto ali križ na steni, okrog katerega bomo obešali slike. Če pa želimo izpostaviti le eno, večjo sliko, naj bo ta odmaknjena od skupine, morda še posebej osvetljena. Pomembno je, da majhne slike obesimo tako, da jih bomo lahko gledali od blizu, in velike tako, da jih bomo gledali le od daleč.  

Ni pomembno, ali so družinske slike na polici v enakih okvirjih ali ne. Gotovo smo slike tja postavljali že dlje časa in okvirje kupovali na različnih krajih. Vseeno pa je lepo, če se poskušamo držati neke rdeče niti pri velikosti in materialih, iz katerih so okvirji – ceneni plastični in elegantni posrebreni okvirji ne sodijo skupaj. Slike so na policah lahko čim bolj skupaj, mednje pa lahko postavimo še druge zanimive predmete, ki bodo pripovedovali zgodbe o naših družini, otrocih in vnukih ali o našem potepanju na potovanjih. Med otroške fotografije lahko postavimo otroške izdelke, pa prve copatke, morda igračko in podobno. Med fotografskimi vtisi s potovanj so lahko tudi najrazličnejši predmeti, ne nujno spominki; kakšne školjke, kamni, morda pa tudi stara smučarska očala in predmet, ki tujcu ne bi povedal nič, nam pa obudi prijetne spomine.  

Tudi na steno lahko lahko obešamo predmete, ki nam pomenijo nekaj več ali pa so del naše zbirateljske zbirke. Za stare razglednice, vstopnice, kataloge in podobno izberemo enake okvirje in jih na steno obesimo v smiselne skupine. Slamnike, prazne okvirje, krožnike ali kaj drugega pa lahko obešamo samostojno. Skratka vse, kar si zaželimo, kar nam pove zanimivo zgodbo ali nas spominja na neke druge čase. 

Risbice, ki jih ustvarjajo vnuki, nastajajo v velikem številu, menjamo jih pogosto, zato jih lahko pritrdimo na kakšno plutovinasto, kartonsko ali manjšo magnetno podlago, ki jo damo na steno ali tja le prislonimo, nanjo pa z žebljički ali magnetki pritrjujemo risbe. Še zanimivejša rešitev je ob steni razpeta vrvica, na katero s ščipalkami za perilo obešamo risbice in jih tudi enostavno zamenjamo. Pri tem opravilu nam lahko pomagajo tudi vnuki, kar jih bo gotovo veselilo.  

Tudi če smo pretežno doma ali se težko gibljemo, si lahko s fotografijami in risbicami popestrimo dom – in to poceni. Iskanje fotografij, risbic in raznih zanimivih predmetov v škatlah s potovanj ali med umetninami, ki so jih ustvarili vnuki, je zanimivo in prijetno opravilo, ki nas poživi in nam da energijo za nove načrte v prihodnjih mesecih.