Kaj je tekstura? 

Tekstura opisuje površino materialov, ki jih lahko vključimo v opremo prostora. Prav vsaka površina ima teksturo. Marsikdo zmotno misli, da ta beseda označuje le tisto, ki je na otip groba. Gladka steklena vaza ima ravno tako teksturo. Domovanja torej ne opremljamo le z barvami ali oblikami, temveč tudi s teksturami. 

V resnici jih ne zaznamo le s čutom tipa, ampak tudi z vidom. Ob gledanju tekstur naši možgani najdejo občutke, ki smo jih imeli, ko smo se v preteklosti že dotaknili takšnih ali podobnih površin.   

Kaj vpliva na zaznavanje tekstur? 

Grob material se lahko z večje razdalje zdi gladkejši. Našo percepcijo lahko spremeni svetloba. Vpliva celo tekstura, ki je zraven. Če zraven gladke teksture stoji groba, se bo ta zdela še bolj groba. Če tega učinka ne želimo, jo moramo torej odmakniti. 

A če kombiniramo kontrastne teksture, lahko dobimo tako imenovano vizualno težo. To pomeni, da izbrani del interjerja poudarimo. V prostoru morajo obstajati točke, ki pritegnejo pozornost. Če teh ni, naše oči kar ne vedo, kje bi se zaustavile, in begajo. To povzroči neprijeten občutek. 

Lahko izberemo kakovostno pohištvo, moderen dizajn, poskrbimo za dekoracijo in razmišljamo o barvnih shemah. Toda končni rezultat je pust. Nekaj manjka. Pogosto je manjkajoči element tekstura, med laiki verjetno najbolj prezrt del notranjega opremljanja, medtem ko se strokovnjaki še kako zavedajo njenega pomena. Še posebej pomembna je uporaba tekstur, če smo izbrali nevtralno barvo shemo. Takrat lahko prostor poživi le tekstura. 

Zakaj tekstura predstavlja tak problem? 

V resnici – četudi se tega ne zavedamo – vedno opremljamo s teksturami. Ker jo ima vsaka površina, je vedno del izbrane notranje opreme. A če izbiramo, ne da bi upoštevali tudi ta element notranjega oblikovanja, se obnašamo, kot da bi lahko prostor primerno opremili, ne da bi razmišljali o barvah, o tem, katere sodijo skupaj in katere ne, kdaj je barv preveč in kdaj premalo itn.  

Enako je s teksturo. Rešitev ni v tem, da posežemo po vseh teksturah, ki obstajajo. Toda nekaj kontrasta moramo vključiti – ne moremo denimo imeti le gladkih in sijočih površin. Zraven bomo položili preprogo ali kavč z žametno prevleko.  

Kako vpliva na nas? 

Obstaja razlog, zakaj pozimi posežemo po preprogah in volnenih odejah. Razlika med grobo in gladko teksturo je kot med toplo in hladno barvo. Bolj groba tekstura, ki svetlobo vpija, se zdi toplejša. Gladke in sijoče površine, ki svetlobo odbijajo, se zdijo hladnejše. Pozimi bomo torej gladke prevleke za okrasne blazine nadomestili z rebrastimi, krznenimi, žametnimi itn. Poleti pa bomo bolj rustikalno leseno klubsko mizico morda nadomestili s stekleno ali kovinsko. Kadar prostor deluje prehladno in preveč sterilno, vključimo več grobih in matiranih tekstur.  

Za povrh velik prostor potrebuje več grobih tekstur, tako da se zdi manjši, intimnejši in bolj domačen. Nasprotno manjša soba potrebuje več gladkih in nežnih tekstur. A v vsakem primeru moramo poskrbeti za vsaj malo kontrasta. Vedno je treba loviti ravnovesje. Nasprotja vnašajo v interier dinamiko, hkrati pa si vedno želimo, da je prostor videti harmonično.