Leto 2020 za nikogar ni bilo enostavno, prineslo je veliko negotovosti, slabe volje zaradi spremenjenih načrtov, žalosti zaradi izgube nam ljubih ljudi ... Stiske ljudi so velike in mnogi psihiatri in psihologi svarijo, da nas po trenutni čaka še pandemija duševnih bolezni. Tisti, ki so že prej imeli psihične težave, v tem času težje pridejo do strokovne pomoči. Številni so na robu depresije in tesnobe. Prav vsi pa vsaj občasno čutimo stres, tesnobne in depresivne občutke. 

Nekateri se bojijo, da nam tehnologija povzroča še večje stiske, saj je hote in nehote postala naša vsakdanja spremljevalka. Z mnogimi prijatelji in sorodniki doma in po svetu stike ohranjamo le še s pomočjo tehnologije, s tehnologijo se učimo na daljavo, s pomočjo tehnologije mnogi že več mesecev delajo od doma. Za duševno zdravje pa so pomembni pristni stiki, občasen odklop od tehnologije in predvsem delo na sebi. 

Pa vendarle nam lahko tehnologija, če jo uporabljamo zmerno in pametno, tudi pomaga prebroditi krize in celo – ne glede na to, kako blasfemično se sliši – ohraniti duševno zdravje. Žal za doseganje instantnega notranjega miru in sreče ne obstaja aplikacija. Vendar pa obstaja veliko načinov (in aplikacij), ki nam pomagajo, da se lahko med izbruhom panike in stresa prizemljimo, umirimo in razjasnimo misli, se razbremenimo in tudi najdemo strokovni nasvet ali nekoga, ki nam bo prisluhnil. Vse to iz udobja lastnega kavča – in s pomočjo tehnologije.

Dihalne vaje

Dihanje je nekaj tako običajnega, da o tem sploh ne razmišljamo. Vsi znamo dihati in dokler smo živi, dihamo. Pandemija covida-19 nas je spomnila na to, kako zelo dragocen je vsak vdih in izdih, ki ga opravimo brez težav in bolečin. A, čeprav je to nekaj, kar počnemo vsi, pogosto ne znamo pravilno dihati ali pa se ne zavedamo, da lahko prav z dihanjem zmanjšamo stres, panični napad ali tesnobo in se umirimo. Ko smo pod stresom, dihamo plitko, s kratkimi vdihi in izdihi, z zgornjim delom pljuč. Če se osredotočimo na svoje dihanje in naredimo par globokih vdihov in izdihov, pri čemer dihamo "s trebuhom", lahko v kratkem času zmanjšamo ravni stresnega hormona kortizola v krvi in znižamo krvni tlak.

Včasih se je sredi vseh opravkov težko spomniti, da si vzamemo nekaj časa zase in se umirimo. Lahko pa si na pametni telefon namestimo aplikacijo z dihalnimi vajami, ki omogoča nastavitev opomnikov. Tako si lahko vsak dan določimo od 5 do 10 minut časa za dihalne vaje. Naš pametni telefon nas bo na ta čas prijazno spomnil, s pomočjo aplikacije pa bomo lahko beležili svoje občutke in spremljali svoj napredek. 

Pomirjujoče zgodbe

Otroka, ki noče zaspati, najbolj pomiri zgodbica, ki mu jo pred spanjem preberejo ali pripovedujejo starši. Ko odrastemo, nam nihče več ne prebira zgodbic pred spanjem, niti jih ne potrebujemo. Marsikdo pred spanjem sicer v roke vzame kakšno knjigo in prebere poglavje ali dve. A včasih smo preveč utrujeni za branje, ali pa nas od silnega naprezanja čez dan bolijo oči. A kljub utrujenosti nam po glavi roji na tisoče misli in včasih stežka zaspimo.

Pri tovrstnih težavah nam lahko pomagajo zvočne knjige ali podkasti, ki jih lahko poslušamo pred spanjem. Vsi namreč radi prisluhnemo dobrim zgodbam, še posebej, če je pripovedovalec dober. Seveda vse zvočne knjige in podkasti niso pomirjujoče zgodbe, težke zgodbe ali teme pa pred spanjem niso priporočljive. Če želite poslušati pomirjujoče zgodbice, lahko pobrskate med različnimi avtorji in žanri. Učiteljica meditacije Kathryn Nicolai v svojem podkastu "Nothing Much Happens" (prevod: Nič kaj veliko se ne zgodi) denimo pripoveduje preproste zgodbe, s katerimi poslušalce popelje stran od vsakdanjih skrbi, v svet miru in lahkotnosti.

Meditacija

Verjetno ni treba preveč poudarjati, da lahko stres in tesnobo omilimo z meditacijo. Še posebej, če jo izvajamo redno. A pogosto se zgodi, da začetni zagon pri meditiranju kmalu splahni ali pa enostavno ne znamo umiriti misli in nas sedenje pri miru z zaprtimi očmi spravi v še bolj nemirno stanje, saj se nam po glavi podijo misli o tem, kaj vse moramo še postoriti. Velikokrat pomaga, če sledimo vodeni meditaciji. Trenutno sicer ni možno na kakšen tečaj meditacije ali se pridružiti skupini za meditacijo, ki bi potekala v živo. Številni učitelji meditacije so se prilagodili in svoje tečaje preselili na splet. Poleg tega pa sam splet ponuja veliko zakladnico vodenih meditacij, ki jim lahko prisluhnemo prek YouTuba, različnih aplikacij, podkastov ali zvočnih knjig.  

Telovadba

Gibanje je eden od pomembnih načinov za sprostitev in lajšanje stresa. Vendar pa so zaradi pandemije odpadle številne športne aktivnosti, telovadnice so zaprte, mnogim pa zima ne diši in ne marajo sprehodov in rekreacije na mrazu. Kljub temu pa je bolj kot kdajkoli prej nujno, da telovadbo umestimo v svojo dnevno rutino. Izgovorov ni, saj lahko različne vaje izvajamo tudi doma. S pomočjo tehnologije se lahko priključimo vodenim vadbam, ki potekajo v živo ali pa so posnete vnaprej: od zumbe ter vaj za moč in razteznih vaj, pa do joge in tekaških treningov. 

Telovadbo lahko prilagodimo svojim prostorskim in časovnim omejitvam. Zelo uporabne so tudi različne aplikacije z vajami, s katerimi postopoma razvijamo svojo vzdržljivost, kondicijo in mišice. S pametno uro in pametnim telefonom pa lahko tudi spremljamo svoj napredek in načrtujemo svoje treninge. 

Privoščite si čas za igro

Družine v zadnjem času preživljajo veliko časa doma, skupaj. To pa zna biti naporno in pogosto zmanjka energije, da bi se starši pogovarjali in igrali s svojimi otroki, da bi skupaj preživeli kakovosten čas. Morda je otroke, ki odraščajo ob tehnologiji, težje motivirati za "analogne" družabne igre. Lahko pa vas otrok nauči igrati kakšno videoigro. Če ne želite, da vaš otrok ves čas preživi ob igranju videoiger, lahko za to določite poseben čas v dnevu ali tednu in si takrat tudi sami privoščite čas za igro. Na tak način boste omejili čas pred zasloni, hkrati pa boste ta čas preživeli skupaj in si dovolili, da se tudi sami sprostite in vsaj za kakšno uro pozabite na skrbi. 

Gledanje posnetkov živali

Živali so terapevtske. Pa ne samo, kadar jih imamo doma in jih lahko crkljamo, tudi že samo gledanje posnetkov živali in njihovih dogodivščin deluje terapevtsko. Raziskava iz leta 2015, ki so jo objavili v znanstveni reviji Computers in Human Behavior, je pokazala, da lahko gledanje simpatičnih posnetkov mačk dvigne naše razpoloženje in poveča občutke sreče. Znanstveniki celo pravijo, da bi lahko bilo gledanje takšnih posnetkov neka vrsta digitalne živalske terapije za lajšanje stresa. 

Ne le mačji videoposnetki, tudi posnetki drugih simpatičnih živali lahko pomagajo zmanjšati stres, saj v nas zbudijo empatijo in občutke sreče. Na spletni strani Explore.org lahko s pomočjo spletnih kamer v živo spremljamo, kaj počnejo različne živali po svetu. Lahko opazujemo debelo pando, ki se igra s svojim stopalom in se nerodno prekucne med sprehodom, ali pa opazujemo, kako se sloni in zebre napajajo iz istega ribnika nekje v Afriki. Ko se življenje zazdi neznosno, nam lahko pogled na te čudovite živali v naravnem okolju vrne nasmeh na obraz ter pomaga odgnati stres in tesnobo.

Skupine za pogovor in strokovna pomoč

Pogosto, ko smo v stiski, domačih in prijateljev ne želimo obremenjevati s svojimi težavami. Še posebej, ko se zavedamo, da se tudi sami spopadajo s stresom in svojimi lastnimi problemi. Včasih so naše stiske takšne, da si želimo slišati izkušnje ljudi, ki so se znašli v podobnih situacijah. Pogovor z nekom, ki je preživel ali preživlja podobno kot mi sami, je namreč lahko zelo blagodejen za naše duševno zdravje. Povrne nam namreč občutek, da se nam ne meša, da nismo sami in da nas nekdo resnično razume. Hkrati pa lahko dobimo tudi dober nasvet, kako se prebiti skozi trenutno stisko. 

Tehnologija oziroma splet je omogočil, da je svet postal resnično globalna vas. In na spletu se prek različnih kanalov združujejo skupine ljudi za samopomoč. Velikokrat te skupine nastanejo znotraj družbenih omrežij ali različnih forumov. Prek aplikacij in spletnih videoklicev pa so za pogovore in terapije na voljo tudi številni psihologi in psihoterapevti.