Tako v Unicefu opozarjajo, da umivanje rok z milom še vedno ostaja nedosegljivo trem milijardam ljudi po vsem svetu, med drugim milijonom otrok doma, v šoli ali na begu.

"Nesprejemljivo je, da najbolj ranljive skupnosti dandanes ne morejo uporabiti najpreprostejših in hkrati najučinkovitejših ukrepov za zaščito sebe in svojih najdražjih pred boleznimi," so v sporočilu za javnost povzeli izjavo namestnica vodje Unicefovih programov za vodo, higieno in sanitarije Kelly Ann Naylor.

Po njenih besedah je potrebno takojšnje ukrepanje, da omogočimo umivanje rok z milom vsem in vsepovsod. Umivanje rok je namreč prva obramba pred novim koronavirusom, pa tudi pred pljučnico, kolero, drisko, grižo, tifusom, hepatitisom A ter številnimi drugimi nevarnimi boleznimi, so navedli v Unicefu.

Kot opozarjajo, imajo samo trije od petih ljudi na svetu možnost umivanja rok. Tri milijarde oziroma kar 40 odstotkov svetovnega prebivalstva namreč nima pogojev za umivanje rok z vodo in milom. V najmanj razvitih državah pa je takšnih najmanj tri četrtine ljudi. Po navedbah Unicefa 43 odstotkov šol na svetu, kjer se izobražuje 818 milijonov otrok, nima ustreznih prostorov za umivanje rok z vodo in milom.

V času koronavirusa je kriza zaradi odsotnosti možnosti umivanja rok z milom še večja. "V 60 državah, v katerih je zaradi koronavirusa največja nevarnost za zdravstveno in humanitarno krizo, milijarda oziroma dva od treh ljudi doma nima osnovnih pogojev za umivanje rok z milom," so opozorili. Med njimi je polovica otrok. V teh državah tri četrtine otrok ob začetku pandemije ni imelo možnosti za umivanje rok v šoli, polovica vseh otrok ni imela dostopa do čiste vode in več kot polovica do osnovnih sanitarij.

Možnosti za umivanje rok po navedbah Unicefa nima 258 milijonov ljudi, ki živijo v urbanih območjih Podsaharske Afrike in 18 milijonov Južnoafričanov v urbanih predelih. V Srednji in Južni Aziji 153 milijonov ljudi v urbanih območjih nima možnosti za umivanje rok, med drugim polovica prebivalcev Bangladeša in petina prebivalcev Indije. V Vzhodni Aziji je takšnih skoraj 30 odstotkov ljudi, ki prebivajo v mestih.