Na prvem pa je zmanjšanje, in sicer zmanjšanje količine stvari, ki jih kupimo. To pomeni, da se trudimo kupiti le tisto, kar res potrebujemo. Da ne polnimo praznine v sebi z nakupovanjem. Da ne poskušamo izboljšati svoje samozavesti s kopičenjem stvari. 

Sledi vnovična uporaba. Trudimo se vse, kar imamo, uporabljati čim dlje. Pazimo na svoje stvari. Kupimo kakovostne stvari, ki dolgo zdržijo in se ne pokvarijo hitro, in stvari, ki jih je mogoče popraviti. Naučimo se jih popraviti sami oziroma jih, ko se pokvarijo, ne zavržemo, temveč odnesemo na popravilo, dokler je to mogoče.  

Ko res ne potrebujemo več nečesa, kar je še vedno uporabno, tega ne zavržemo, temveč podarimo. Nekomu lahko tako zelo pomagamo ali ga le razveselimo.  

S tem, ko se trudimo manj kupovati in to, kar imamo, dlje časa uporabljamo (mi ali tisti, ki smo mu to podarili), nastane manj odpadkov. Šele na tretjem mestu je naš trud, da jih ločujemo, da bi nekateri lahko bili reciklirani. Ko denimo plastiko odvržemo v smetnjak za recikliranje, se ta namreč ne spremeni magično v zrak. Težava ni kar rešena.  

Bolj kot na ločevanje odpadkov bi se morda lahko osredotočili na njihovo zmanjševanje. To lahko delamo po svojih najboljših močeh, vse je bolje kot nič. Začnemo lahko z majhnimi koraki. Poskušamo se denimo izogniti plastiki za enkratno uporabo. S seboj nosimo svoj lonček, kamor nam lahko natočijo kavo. Vedno imamo pri sebi vrečko za nakupovanje. Kadar le lahko, kupimo hrano brez embalaže. Če to ni mogoče, izberemo takšno z manj embalaže. 

Nedavno narejena raziskava društva Ekologi brez meja je pokazala, da smo Slovenci v letu 2019 zavrgli 25.079 ton oblačil, kar je 12,3 kilograma oblačil na vsakega prebivalca. Ko so anketirali več kot 1300 ljudi, so ugotovili, da je glavni razlog, zakaj oblačila romajo v koš za smeti, to, da niso več uporabna, da so torej sprana, strgana, izgubijo obliko ... Izbira manj kakovostnih izdelkov lahko pomeni, da hitro nimamo druge možnosti, kot da jih zavržemo. "Naše nakupovalne navade so kratkoročne — raje večkrat letno ali celo mesečno posegamo po večji količini poceni oblačil, kar ima dolgoročne negativne posledice tako na naše okolje kot tudi denarnice," v obvestilu za javnost zapiše Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja. Morda je lahko nakup kakovostnega oblačila, ki zdrži dolgo časa, dolgoročno cenejše. 

Še eden od načinov, kako lahko zmanjšamo količino odpadkov, je nakup rabljenega – to so lahko oblačila, knjige, pohištvo, dekorativni predmeti itn. Verjetno ima marsikdo izkušnjo, da je plašč, ki ga je nosila babica, lahko oblekla še vnukinja, potem ko je vintage postal moderen. Tako dolgo lahko zdrži nekaj kakovostnega.  

Navadili smo se, da kupimo, kar potrebujemo. A kadar nekaj potrebujemo redko, denimo enkrat letno, bi bilo bolje, če bi si to izposodili. Vi pa lahko nekomu drugemu posodite kaj svojega. 

Če bi radi nekaj storili za okolje, vam lahko tako v glavi odzvanja stavek, ki ga je na svoji strani zapisala Ameriška agencija za varstvo okolja: "Najbolj učinkovit način za zmanjšanje količine odpadkov je, da jih ne proizvedemo."  

Preberite še: