Stranišča rešujejo življenja, so zapisali na Statističnem uradu Republike Slovenije. Urejene sanitarije namreč bistveno vplivajo na izboljšanje splošnih higienskih in posledično tudi zdravstvenih razmer, saj pomembno prispevajo k zmanjšanju pojavov številnih kužnih bolezni, ki v svetu še vedno zahtevajo ogromno življenj. Neustrezne sanitarne razmere so namreč  glavni vzrok za  številne črevesne bolezni in naj bi (po ocenah) vsako leto povzročile približno 432.000 smrti.

Pravico do vode in sanitarij je Generalna skupščina Združenih narodov priznala za eno od osnovnih človekovih pravic leta 2010, 19. november pa je za svetovni dan stranišč razglasila leta 2013. S tem je želela podpreti prizadevanja za izboljšanje higienskih razmer po svetu.

Razmere v Slovenije čedalje boljše

V Sloveniji se je stanje na tem področju v zadnjih desetletjih zelo izboljšalo. To izkazujejo tudi podatki iz popisov prebivalstva in stanovanj, leta 1981 je namreč stranišče v stanovanju imelo 74 odstotkov prebivalcev, leta 1991 92 odstotkov, leta 2018 pa 98 odstotkov.

Brez notranjega stranišča še skoraj 20.000 naseljenih stanovanj

Ob registrskem popisu prebivalstva in stanovanj v letu 2018 je bilo v Sloveniji 19.700 (2,9 %) naseljenih stanovanj, ki so bila brez notranjega stranišča, v njih pa je prebivalo 49.300 (2,5 %) prebivalcev Slovenije. V letu 2011 je bilo brez notranjega stranišča 24.900 (3,7 %) naseljenih stanovanj, v njih pa je takrat prebivalo 64.400 (3,7 %) prebivalcev. Večina teh stanovanj (71 %) je bila v nemestnih naseljih, našla pa so se tudi v mestih, predvsem v starejših stavbah. Pretežno (v 58 %) je šlo za stare stavbe, grajene pred letom 1945, v katerih živi vedno manj prebivalcev.

Največ stanovanj s straniščem zunaj stanovanja v Prekmurju

Delež prebivalcev, živečih v stanovanjih brez notranjega stranišča, je bil največji v prekmurski statistični regiji: 5-odstoten (5.200). Občine z največjimi deleži prebivalcev, ki so živeli v stanovanjih brez notranjega stranišča, so bile Hodoš (70 ali 24 %), Gornji Petrovci (240 ali 12 %) in Zavrč (170 ali 12 %). V gorenjski statistični regiji so bile razmere s tega vidika najugodnejše; tam je v 2018 v stanovanjih brez notranjega stranišča živelo 2.400 ali 1 % prebivalcev.