Generalna skupščina Organizacije Združenih narodov (OZN) je leta 1993 svetovno javnost opozorila na pomen vodnih virov in nujnost dobrega gospodarjenja z njimi. Od takrat vsako leto 22. marca obeležujemo svetovni dan voda. Letos je v ospredju ozaveščanje o globalni vodni krizi in pomanjkanju čiste vode ter zavedanje, kaj nam voda pomeni, kako pomembna je za vsakega posameznika in lokalno okolje.

Kaj nam pomeni voda 

Vodo praktično uporabljamo za vse, za vsak izdelek ali oblačila, ki ga moramo oprati, za kuhanje, pitje in dehidracijo, tuširanje, umivanje rok in še bi lahko naštevali. Voda je vir življenja, kot lahko večkrat slišimo, zato moramo z vodo ravnati odgovorno in sprejeti odgovornost za čisto okolje, predvsem pa se zavedati, da je čista, neoporečna voda vir za ohranjanje človekovega zdravja. Zato si v nadaljevanju preberite, kako lahko vsakodnevno z majhnimi dejanji pomagate preprečevati onesnaženje. 

To lahko naredi vsak posameznik in vsako gospodinjstvo 

Ne zlivajmo jedilnega olja v lijak ali straniščno školjko

V gospodinjstvu, predvsem pri kuhanju, porabimo veliko olja, zato bi nas moralo skrbeti, kje na koncu ta pristane. Nepravilno zavrženo odpadno jedilno olje namreč onesnažuje pitno vodo, maši kanalizacijske cevi, otežuje čiščenje odpadnih voda v čistilnih napravah in še bi lahko naštevali, zato ga nikar ne zlivajmo v lijake ali straniščne školjke. Zbirajmo ga v posebni posodi in ga odlagajmo na zbirna mesta za tovrstne odpadke. 

Kemikalije in čistila 

Raztopljena topila in detergenti v gospodinjstvu so danes ena vodilnih vodnih onesnaževalcev. Samo pomislite, koliko detergenta porabimo za ročno pomivanje posode, za pomivalni stroj ali pralni stroj. Veliko preveč, uporabo tega bi lahko zmanjšali. Pomivalni in pralni stroj vključimo šele takrat, ko sta čisto polna, prav tako lahko zmanjšamo število pranj tako, da na primer čez dan za pitje vode uporabljamo ves čas enak kozarec. 

Zapirajmo pipe, ko vode ne potrebujemo 

To je eno od osnovnih pravil, o katerem smo že vsi slišali, ampak ali se ga res držimo? Ali med pomivanjem posode zapremo pipo, da nam voda ne teče brez potrebe? Ali med ščetkanjem zob poskrbimo, da nam ne teče voda v prazno? To so majhni koraki, s katerimi lahko pripomoremo k zmanjšanju porabe vode, prihranimo pri plačilu računa, a najpomembnejše – skrbno ravnamo z vodo, da jo bomo imeli v prihodnosti še dovolj. 

Vrtičkanje in onesnaževanje voda

Ker je ravno čas pomladi, ko ljubitelji vrtičkanja začnejo urejati svoje vrtove, prav tako na drugi strani kmetje pripravljajo njive, da bodo sadili in sejali, si poglejmo, kako lahko pripomočki, ki jih uporabljamo za rast rastlin onesnažujejo podtalnico, ki je glavni vir pitne vode v Sloveniji. Verjetno marsikdo niti ne pomisli, da lahko z obdelovanjem zemlje tudi onesnažujemo. Najbolj problematični so pesticidi, zaščitna sredstva, ki jih uporabljamo, zaradi zaščite rastlin, le tej lahko zaidejo v podtalnico. Tudi naravna in umetna gnojila, ki jih uporabljamo za to, da bi rastline bolje rastle in da bi imeli boljše pridelke, lahko ob močnem deževju pronicajo globlje v tla, vse do podtalnice in tako se lahko onesnaži pitna voda, še posebej tam, če so obdelovalne površine v bližini črpališč pitne vode. 

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v svojem sporočilu za medije ob današnjem svetovnem dnevu voda zapisalo, da je ena od strateških usmeritev razvoja slovenskega kmetijstva tudi zmanjševanje njegovih negativnih vplivov na naravne vire, še posebej vire pitne vode. Z ukrepi kmetijske politike se podpira kmetijstvo tudi v njegovi okoljski funkciji. Spodbuja se nadstandardne sonaravne kmetijske prakse, ki so usmerjene v ustrezno gospodarjenje z vodami in upravljanje tal, v ohranjanje biotske raznovrstnosti in krajine ter blaženje in prilagajanje kmetovanja podnebnim spremembam. S temi plačili se kmeta "nagradi" kot skrbnika okolja, ki s svojimi aktivnostmi poleg pridelave hrane varuje vode in tla ter ohranja naravo.