Že z majhnimi koraki lahko poskrbimo za manj odpadkov, tako poskrbimo za svoje okolje, svojo denarnico in nenazadnje tudi čas. Tako sem pogovarjala s Moniko Šetinc, ki se je odločila, da bo čim bolj zmanjšala kopičenje odpadkov. Zaupala mi je, da je bilo za dotično odločitev več razlogov: "Eden izmed njih je bila seveda vedno večja ozaveščenost na področju ločevanja, za tem so zelo striktna pravila, na katera se daje premalo poudarka," mi pove ter doda, da je letos spomladi dobila v obdelavo vrt in s tem še bolj razumela proces kompostiranja in recikliranja – ne le bioloških, temveč tudi vseh drugih odpadkov. 

Najprej je naredila preprost 'popis' izdelkov, ki jih doma redno uporabljajo, te je razdelila na tri skupine – čistila, kozmetika in hrana. "Potem pa sem pogledala, kje bi lahko zmanjšala število produktov – na primer, ali lahko kakšno čistilo nadomestim s kisom, ali lahko kupim čistilo, ki je dva ali tri v enem, enako je bilo tudi s kozmetiko." Potem je začela raziskovati, kje in na kakšen način bi našla zamenjavo za določene izdelke. Katere trgovine so v bližini, kaj katera ponuja. Razmišljala je tudi o tem, kaj že ima doma in lahko znova uporabi, embalaža, stekleničke ... "Zahvaljujoč spletu se da vse pogledati in primerjati kar od doma. Tako sem si tudi naredila tabelo izdelkov, ki jih bom kupila, in pogledala, kje to imajo." 

Ko se je odločila za to spremembo, se je marsikaj spremenilo. "Predvsem se je spremenil občutek – zdaj nimam več slabe vesti." Poleg tega njen dom ni imel več toliko navlake, prihranila je čas pri pospravljanju, prihranila je tudi pri denarju, saj ne kupuje več ničesar, česar ne potrebuje, doma ima več prostora, manj dela s smetmi ...

 Seveda pa ni vedno lahko. Najtežje je bilo prepričati druge družinske člane, da je vredno truda. "Namreč, ko greš v trgovino, je najlažje vzeti s police to, kar vedno vzameš. Tu pa je na začetku potrebne kar nekaj organizacije in včasih je treba glede kakšne stvari tudi zamenjati prodajalno." Trenutno tako v družini razmišljajo o nakupu pralnih bombažnih krpic, ki bi zamenjale kuhinjske papirnate brisače: "Mojemu partnerju se zdi pranje tega tako nenavadno, zato bom potrebovala še nekaj časa, da bo sprejel, da se to lahko tudi opere."

Manj nakupovanja – manj stvari

Njen cilj je bil, da ima doma manj izdelkov: "Je pa tako, da tudi zero waste trgovine, trgovine na rinfuzo in ostale eko trgovine ponujajo privlačne izdelke, ki bi sicer nadomestili trenutno bolj potratno izbiro, pa vendar je namen drugačen. Manj nakupovanja – manj stvari," mi pojasni in doda, da se mora tudi sama držati nazaj, ker lahko potem kljub nakupovanju drugje ne narediš nič drugače, kot si prej. Prizna mi tudi, da je bilo najtežje zamenjati prodajalno in se drugače organizirati glede nakupov.

Težava nastane tudi, ko določenih artiklov ni možno najti ali kupiti: "Želela sem si tudi enolitrske aluminijaste steklenice za čistila, vendar jih še danes nisem dobila. Zaenkrat uporabljam stare izpraznjene plastenke. Težava je tudi v prehrani, ker če ješ hrano živalskega izvora, nisi naredil nič, ker je živinoreja daleč največji porabnik vode, prostora, čistega zraka. A o tem kdaj drugič ..."

Kaj bi priporočila vsem, ki se lotevajo tega?

"Najprej začnite z majhnimi stvarmi, s temi, ki vam bodo povzročile najmanj dela in priprav." Poleg tega Monika priporoča, da si naredite seznam stvari, ki jih uporabljate redno, potem pa se poišče alternativa. "Pa seveda, da se uprete privlačnim izdelkom, ki jih ne potrebujete." Večina trgovin tudi dovoljuje lastno embalažo, zato v trgovini na samopostrežnih oddelkih povprašajte, če lahko prinesete svojo embalažo, na primer za sir, meso, zelenjavo ...).

Kot smo že pisali, je vsak prebivalec Slovenije v 2019 zavrgel povprečno 67 kg hrane. Zdaj, v teh prazničnih dneh, ko je po navadi na mizi še več hrane, je tako še pomembneje, da imamo v mislih, koliko bomo dejansko pojedli. 

V kuhinji se nam pogosto zgodi, da nam pri pripravi obrokov ostanejo nekatera živila, na primer krompir, testenine, riž, kruh ali zelenjava. Že z malo domišljije jih lahko koristno porabimo za pripravo novih jedi ter tako bistveno zmanjšamo količino zavržkov in hkrati tudi prihranimo, so tako zapisali na spletni strani nacionalnega projekta Naša super hrana. 

Tako priporočajo, da pred nakupom skrbno premislite, kaj res potrebujete ter koliko boste porabili: "Z etičnega, ekološkega in ekonomskega vidika je pomembno, da se že ob nakupu zavedamo, koliko hrane potrebujemo."

Ko pa se vrnete iz trgovine, načrtujte obroke, ko je čas za obrok, uporabite manjši krožnik in ga po potrebi ponovno naložite s hrano, preostanke hrane poskušajte porabiti. Pomembno pa je tudi, da spremljate, kaj je v vaši shrambi in hladilniku, ter hrano uporabljajte po sistemu 'prva not, prva ven', še dodajajo.

Torej, za vami je okusna večerja, ostal pa vam je piščanec ali pečenka. Po večerji pa ste si privoščili še okusni panetton. Okusno.je je tako za vas pripravil nekaj enostavnih in okusnih receptov, ki bodo navdušili vaše brbončice ter poskrbeli za manj odpadkov.