Pozno poletje in zgodnja jesen sta obdobji, ko se z užitkom naužijemo dobrot, ki nam jih v tem času v izobilju ponuja narava. Poleg številnih vrst sadja je grozdje tisto, za katerega nestrpno čakamo, da dokončno dozori. Naj gre za debele grozdne jagode namiznih sort ali tiste kiselkaste s peškami, ki dajejo vino, vsem je skupno eno: izjemno bogate so z vitamini in minerali, posledično pa so izjemno koristne za zdravje. Kljub številčnim sortam grozdja še vedno ni takšne, ki bi se zunaj sezone po okusu lahko primerjalo s svežim jesenskimi, rdečimi ali belimi sortami, zato ne čudi dejstvo, da večina ljudi komaj čaka trgatev. Kljub temu, da vsi udeleženci pri trgatvi trdo delajo cel dan ali celo več dni, odvisno od števila in velikosti vinogradov, je trgatev lahko še kako zabavna in predvsem sproščujoča, sploh za tiste, ki večino časa preživijo v zaprtih prostorih in mestnih središčih. Res pa je, da se mi, ki vinograde obiščemo morda enkrat ali dvakrat letno, niti približno ne zavedamo, koliko energije, dela in časa vinogradnikom vzame skrb za vinograde, ravno tako ob srkanju žlahtne kapljice ne pomislimo, kateri postopki vse so bili potrebni, da je ta 'pripotovala' iz vinograda v naš kozarec.

Vinorodne dežele Slovenije

Slovenija je kljub majhnosti vinorodno bogata dežela, kakovostna slovenska vina pa so cenjena po celem svetu. Kar nekaj slovenskih proizvajalcev vrhunskih vin sodi v sam svetovni vrh. Na naši zemlji uspevajo tako bele kot rdeče sorte grozdja, med katerimi je tudi več avtohtonih vrst, na primer zelen in pinela v Vipavski dolini. Sicer pa imamo v Sloveniji tri vinorodne dežele, ki imajo vsaka svoje posebnosti in tudi običaji, povezani s trgatvami, se malce razlikujejo, zato se je priporočljivo udeležiti trgatev na različnih koncih, da doživite celostno izkušnjo. Tudi če osebno ne poznate vinogradnikov, ni nujno, da ste prikrajšani za to čudovito izkušnjo; kar nekaj turističnih agencij ponuja vodene aranžmaje med slovenskimi vinogradi, povsod pa bodo še kako veseli para pridnih rok. Marsikje namreč grozdje še vedno trgajo ročno, kljub temu da je ta način napornejši in počasnejši od trgatve s pomočjo namenske kmetijske mehanizacije. Za boljši pregled vam podrobneje predstavljamo naše vinorodne dežele.

Vinorodna dežela Podravje

Podravska vinorodna dežela je bogata z značilnimi belimi sortami vin in nekaterimi rdečimi. Zaradi severne lege imajo vina cvetno-sadno aromo, zaradi klimatskih sprememb, pravijo strokovnjaki, pa je vedno manj razlik med istimi sortami, če primerjamo Podravje in Primorsko. Sem spadajo Štajerska Slovenija in Prekmurje.

Najbolj zastopane sorte: renski rizling, laški rizling, sauvignon, chardonnay, beli pinot, modri pinot, modra frankinja, šipon

Vinorodna dežela Posavje

Iz posavske vinorodne deželeprihajajo lažja rdeča in bela vina. Iz Dolenjske prihaja tudi cviček, ki ga marsikdo obtoži, da ni vino, vendar ima kar 200 let staro tradicijo ... Tudi Bizeljsko Sremič je slovilo po lahkotnejših vinih, medtem ko je Bela krajina prispevala posavskemu vinorodnemu okolišu polnost okusa zaradi skoraj primorske klime. Bizeljsko Sremič je znano po dobrih peninah, Bela krajina pa po pridelavi prvega rozeja in ledenega vina.

Najbolj zastopane sorte: žametna črnina, laški rizling, modra frankinja, kraljevina, chardonnay, beli pinot, portugalka, sauvignon

Vinorodna dežela Primorska

Vpliv sredozemskega podnebja se čuti v vinih primorskih vinorodnih dežel in tukaj so doma najbolj poznana rdeča vina. Zaradi sonca so vina bogata. Vipavska dolina ima krepka rdeča in bela vina, ki jim ne more škoditi niti burja. Goriška brda, znana po rebuli, pa imajo izrazito mediteranski značaj podnebja in zaradi višinskih možnosti lahko uspevajo različna vina, ki pa so polnejša in vsebujejo več alkohola. Slovenska Istra ima vodilno sorto refošk in poleg refoška uspevajo še malvazija, merlot, chardonnay, cabernet sauvignon in širak. Ne smemo pa pozabiti še na Kras in kraški teran, ki slovi kot slovenska posebnost.

Najbolj zastopane sorte: refošk, merlot, malvazija, rumeni muškat, pinela, zelen, rebula, chardonnay, sauvignon, cabernet sauvignon, teran

Črno ali belo?

Tako črno kot belo grozdje sta koristna za zdravje, če ju uživamo v mejah normale. Če si želite v telo vnesti več antioksidantov, potem pa si raje privoščite črnega, saj jih črno grozdje vsebuje več.

Vzgojimo domačo trto …

Vzpenjavka, ki potrebuje oporo in nam daje prijetno senco, žlahtno kapljico in sladke sadeže, potrebuje tudi nekaj naše skrbi.

Predvsem ne smemo pozabiti na poletni in zimski rez. Konec poletja, ko začnejo jagode zoreti, jih pred ptiči zaščitimo z mrežami ali postavimo klopotec. Trta potrebuje za zdravo rast veliko sonca in ne preveč padavin, najbolje pa bo uspevala tam, kjer povprečna letna temperatura ne pade pod osem in pol stopinj Celzija.

Novo trto sadimo jeseni, izberemo pa žlahtno evropsko trto, cepljeno na ameriško podlago. Tako jo zaščitimo pred trtno ušjo, ki so jo v 19. stoletju prinesli iz Amerike in je uničila veliko evropskih vinogradov.

V branje priporočamo še: