Tomaž se s kovaštvom ukvarja že več kot 11 let. Kovaštvo ga je vedno zanimalo, poleg tega je velik oboževalec srednjega veka. Ker ne prihaja iz kovaške družine, se je vsega naučil sam, prav tako je iz nič postavil kovačijo: "Najprej sem naredil srednjeveško kovačijo, s katero sem obiskoval srednjeveške prireditve. Ker sem začel že takrat izdelovati nože in nisem našel nobenega kovača, ki bi mi lahko o tem kaj svetoval, sem šel po težji poti in vse raziskoval sam." Kasneje je kovačijo postavil še doma, ta pa se je počasi razvila v podjetje.

Prvi predmet, ki ga je skoval, je bil nož: "Potem sem videl, da je potrebno še več znanja, zato sem šel korak nazaj ter začel kovati razna orodja, okraske in poslovna darila, da sem dobil dovolj izkušenj za kompleksnejše projekte."  Kmalu po tem je izdelal tudi svoje prvo damaščansko jeklo, ki zahteva kar nekaj izkušenj in znanja. Na željo stranke je sledila tudi replika meča Želo iz Gospodarja prstanov.

Na Slovenskem se je kovaštvo kot obrt pojavilo že pred 11. stoletjem, okoli leta 1300 pa je bilo ena najpomembnejših obrti v mestnih okoljih. Toda kot pravi Tomaž, je v Sloveniji kovaštvo v nekem obdobju skoraj povsem zamrlo. "Nekaj kovačev je, ki so zelo priznani in dobro uveljavljeni. Hud padec je kovaštvo doživelo z ukinitvijo poklica kovač," je pojasnil ter dodal, da veliko težavo še vedno predstavlja dejstvo, da se uradnega naziva kovač ne da več pridobiti: "Lahko si samo klepar ali pa preoblikovalec kovin ali kaj podobnega, kar pa ni isto kot kovač. Za to področje država že dolgo časa nima posluha – za rešitev pridobitve naziva NPK kovač."

Kljub preprekam je vsa ta leta vztrajal, tudi zaradi zanimivih projektov, ki se jih je loteval: "Eden zanimivejših projektov je bila replika Aljaževega stolpa, ki sva jo naredila skupaj s prijateljem Miho Moricem, sodelovala pa sva tudi pri dokumentarnem filmu Ta pleh ima dušo." Šla sta celo na Triglav, kjer smo stolp tudi postavili, da so lahko posneli zaključek filma. "Potem so tukaj nekatera restavratorska dela, na primer obnova 115 let starega šivalnega stroja. Večji projekti so bili tudi izdelava premične BBQ-prikolice za znano restavracijo." Vso prikolico je naredil po naročilu, prav tako tudi smoker in žar, ki je v njej. "Lani pa smo naredili še večjo in boljšo premično kuhinjo. Skoval sem tudi ogromno nožev, lovskih, kuhinjskih in fantazijskih, kar nekaj okrasnih in spominskih kovancev ter nekaj nakita v obliki Thorovega kladiva in Perunove sekirice."

Pred časom se je lotil še enega projekta. Naročnik ga je namreč prosil, naj iz pločevine skuje bikovo lobanjo, ki je logotip restavracije. "Rekel bi, da je bil sam izdelek med najzahtevnejšimi in najzanimivejšimi – izdelava skulpture v obliki bikove lobanje. Nisi vedno pri volji za ustvarjanje, zato je bilo še toliko težje. Mislim, da je to eden od izdelkov, ki jih ni sposobno narediti veliko ljudi." Doda še, da je bilo to eno od zahtevnejših naročil, saj ni bil povsem vajen delati iz pločevine – po navadi namreč kuje in obdeluje večje in masivnejše kose železa. Zato je delo zahtevalo popolno koncentracijo in navdih za ustvarjanje. "Za nekaj mesecev se je projekt čisto ustavil, saj sem imel nekaj življenjskih preizkušenj, zaradi katerih enostavno nisem našel navdiha za ustvarjanje. Takrat ne moreš kar vzeti v roke skulpturo in delati. Pri takih projektih enostavno ne gre."

V pogovoru mi razloži, da si ljudje najpogosteje želijo zelo unikatne stvari, za katere je težko najti kovača, ki bi jih naredil. Sicer pa največkrat dela kuhinjske in lovske nože: "V zadnjih dveh letih se je zanimanje za kovaštvo povečalo, vendar predvsem za izdelovanje nožev." 

Za klasično kovaštvo ni veliko zanimanja, saj je za mlade ljudi obrt prenaporna in dolgočasna, še pojasni: "Sedaj svoje znanje delim tako, da izvajam tečaje izdelovanja nožev. Tečaje izvajam individualno, da se lahko udeležencu popolnoma posvetim. Tisti, ki pride na moj tečaj, naredi nož  od začetka do konca sam, jaz pa ga usmerjam in priskočim na pomoč, če je potrebno. S tem na nek način tudi širim zanimanje do kovanja in ročnega dela."

Loti se tudi izdelovanja pohištva – unikatnih kovanih mizic ali kakšnih podstavkov za jedilne mize ali drugo pohištvo. "Eden zanimivejših projektov je nastal za stranko, ki je obnavljala stanovanje. Star šivalni stroj sem spremenil v čudovit premični bar. Stoj sem popolnoma restavriral, dotrajano leseno ploščo pa sem zamenjal s čudovito masivno hrastovo odlagalno površino."

Zanimiva je tudi zgodba z naročnikom, ki je imel 118 let staro kovano ograjo in je potreboval štiri metre nove ograje: "Želel je, da razlika ne bi bila vidna, čeprav je staro ograjo že precej načel čas." Tako je skoval novo ograjo, ki je bila videti enako 'utrujena' kot originalna ograja. "Tudi ta projekt je bil kar zahteven, saj sem moral ročno skovati vsak okrasek, ki je bil malce drugačen od prejšnjega."