"Njim, ki gredo, ni hudo – nam, ki ostanemo, je težko. Vedno sem rekla, da je mojster Jogananda imel najlepšo smrt na svetu. Po predavanju je vstal in nagovoril množico: "Zdaj grem umret. Rad vas imam. Ne komplicirajte." Zatem se mu je ustavilo srce. Danes se je zgodilo točno to z mojo 11-letno Luno. Tako nepričakovano, a brez pikice trpljenja in v njenem kraljevskem slogu je postala Zvezdica na nebu," je zapisala na svojem Facebook profilu. "Hvaležna sem, da se ni mučila, neskončno hvaležna za vsa ta leta z njo, mojo malo klovneso, a v popolnem šoku."

Kot je zapisala Savina, je imela psička Luna prikrite zdravstvene težave: "Včeraj sem jo takoj po prihodu iz Krete domov peljala k veterinarju, brez kakršnih koli simptomov, na 'generalni servis', ker sem sanjala, da moram in ker je imela že od rojstva alergije in težave z očmi, že nekaj let je bila slepko. Kri je imela super, vse krasno-a na ultrazvoku so pa našli velikanski tumor, ki je že začel puščati. Majhen odstotek je bil, da se ga da odstraniti, a smo se odločili, da poizkusimo, saj bi ob poku sledilo veliko bolečin in trpljenja. Zvečer sva šli k Čadu, kjer je nastala zadnja slikica in kjer je dobila svojo gurmansko večerjo. Danes zjutraj pa je bila naročena na operacijo, za naprej sem zavrnila kemoterapijo, mislila sem jo še zadnje mesece 24/7 razvajati na Kreti in jo imeti na medicinskih gobah in hašiševem olju. Že včeraj zvečer sem dobila Oshovo karto SLOVO in zame ODLAŠANJE, da je ne smem na silo zadrževati. Danes zjutraj spet SLOVO. 'Kapljica pada iz lista, vrača se domov, v ocean. Spusti iz rok, bodi žalostna, a se ne oklepaj.' In sem ji obljubila, da jo bom spustila, če želi in da bom našla veselje tudi brez nje, ter se spominjala najinih pustolovščin. In potem, v kliniki, si je kraljična izborila, da sem ves čas z njo, in v trenutku, ko so ji pičili iglico za infuzijo (sploh še ne narkoze), je umrčkala. Naravne smrti. Brez enega reza. Tako lepa, kot vedo. Srček je ugasnila. In prižgala zvezdico na nebu. In kot je pisalo v karti SLOVO, čakale so jo nove dimenzije, da jih odkrije. Tukaj pa je ostalo veliko praznine in še več najlepših spominov. In njenega zadnjega pogleda ne bom nikoli pozabila. Kot da bi rekel: "Zdaj grem umret. Rada te imam. Ne kompliciraj." Svojo izpoved pa je zaključila takole: "Poslušam Hickse in jo skušam ubogati. Vedno sem jo. Zakaj bi bilo zdaj kaj drugače."