Težava neželenih brejosti so mladiči, ki jih razen matere nihče ne mara. Lastniki se pogosto izogibajo stroškom in obveznostim, ki jih predstavlja leglo in se zatekajo k raznim nehumanim metodam usmrtitev, ki pa so poleg tega še prepovedane. Vsem tem nevšečnostim se lahko izognemo, če se pravočasno odločimo za sterilizacijo psice ali mačke oziroma kastracijo samcev.

Sterilizacija samic

Sterilizacija je poseg nevtralizacije samic (psic in mačk). Ta metoda se priporoča predvsem lastnikom, ki so se odločili, da ne želijo vzrejati mladičev. Primeren čas za sterilizacijo živali je kadarkoli v življenju, ne glede na to, če je žival že imela več legel, eno ali nobeno.

Raziskave so pokazale, da zgodnja sterilizacija (pred prvo gonitvijo) skoraj popolnoma prepreči nastanek tumorja na mlečni žlezi pri psicah. Če pa je poseg opravljen do 2. leta, je verjetnost, da bo zbolela še vedno manjša kot pri psici, ki ni sterilizirana (za približno 25 %). Kasneje je razlika zanemarljiva, kar se tiče malignih tumorjev, pri benignih novotvorbah pa je učinek sterilizacije še vedno prisoten.

Zaradi teh ugodnih učinkov v veterinarsko najrazvitejših državah sterilizirajo psice in mačke že od 2. meseca starosti. Prvo gonjenje pri psici navadno nastopi med 6. in 16. mesecem starosti, odvisno od pasme in okolja, tako večje in srednje velike pasme doživijo to obdobje malo kasneje kot manjši psi. Mačke spolno dozorevajo, ko dosežejo telesno težo nad 2 kilograma - povprečno v starosti od 6. do 9. meseca. Puberteta se pojavi prej pri kratkodlakih kot pri dolgodlakih mačkah.

Kastracija samcev

Kastracija je poseg nevtralizacije samcev, ki ga izvajamo v vseh starostnih obdobjih živali. Razlogi za operacijo so lahko zdravstvene narave (novotvorbe testisov in pripadajočih struktur, različna vnetja in hiperplazija prostate ...) ali pa moteče vedenje, kot so potepanje, markiranje, teritorialna agresivnost, oziroma da preprečimo neželeno parjenje, gonitev in s tem povezane neprijetne navade.

Postopek in prednosti

Ko pride žival na sterilizacijo ali kastracijo mora biti tešča, nakar dobi pomirjevalo in sredstvo proti bolečinam in nato injekcijski splošni anestetik, sam poseg pa izvedemo z inhalacijsko narkozo. Živalim v narkozi nadzorujemo življenjske funkcije z EKG - jem, pulznimoksimetrom in kapnometrom, vse rezultate pa nadzoruje anestezist. Živali, potem ko se prebudijo iz narkoze, še isti dan odpustimo in vrnemo lastnikom.

Pri kastraciji samcev odstranimo testise. Pri sterilizaciji pa spolno nezrelim psicam odstranimo samo jajčnike, če ni vidnih sprememb na maternici, pri spolno zrelih pa navadno odstranimo še maternico. Pri mačkah se običajno odstranijo samo jajčniki. Po odstranitvi rodilnih organov ni več nevarnosti, da bi žival dobila katero od bolezni rodil, denimo gnojno vnetja maternice (ki je pri starejših psicah dokaj pogosto in tudi zelo nevarno), tumorje na jajčnikih, maternici, idr.

Sterilizirana psica tudi ne more biti navidezno breja.
Dodatna prednost sterilizacije je seveda kontrola številčnega stanja živali, ki bi se sicer pretirano namnožile. Ta problematika je še posebej izrazita pri mačkah, kjer lahko s pravočasno sterilizacijo preprečimo kruto smrt marsikaterega novorojenega mladička.

Neželeni učinki

Neželenih učinkov sterilizacij in kastracij je zelo malo. Po operaciji se lahko živali hitreje zredijo zaradi spremenjene presnove, kar pa je možno omiliti z manj kalorično hrano.

Pri manj kot 10 odstotkov steriliziranih psic, navadno težjih od 20 kilogramov, se lahko po nekaj letih po operaciji pojavi tako imenovana inkontinenca urina, ko zaradi hormonalnih sprememb ne morejo več zadrževati urina, ki jim občasno (največkrat med ležanjem) po kapljicah uhaja. Ta pojav se da odpraviti v veliki večini primerov s primernimi zdravili in le redko je potrebno kirurško zdravljenje.