Pravilno posajena živa meja ščiti pred radovednimi pogledi, hkrati pa ustvarja prijetno mikroklimo. Poznamo tri vrste žive meje - listnate grmovnice, iglavce in zimzelene vrste.

Najprimernejši čas za sajenje sta pomlad in jesen, če pa se odločite za tako imenovane kontejnerske sadike, jih lahko posadite ne glede na letni čas. Sicer pa je za vsako zemljišče in vsako vrsto tal mogoče najti ustrezno vrsto žive meje, ki bo zadovoljila vaša pričakovanja in svoje namene.

Sajenje

Pri sajenju žive meje je najprej treba izbrati primerno vrsto in sorto rastline. Ko je to opravljeno, sledi še izbor sadike. Na voljo so različne vrste sadik - kalina in gaber sta ponavadi povezana v šopke, brez koreninske grude, medtem ko so druge vrste posajene v manjše lončke.

Sadike, ki so bile gojene več let, imajo večjo koreninsko grudo. Pri nakupu je treba paziti na to, da je bala grude vlažna, ter da ni poškodovana. Za gosto in kompaktno živo mejo je najbolje uporabiti listnate grmovnice, ki se jih posadi v dve vrsti. Tako bo dosežen želeni učinek.

Pomen obrezovanja

Začetek je izjemnega pomena, saj je treba živo mejo začeti negovati že pri samem sajenju. Treba jo je rezati, saj se tako vzpodbudi rast od začetka do vrha. Pomembno je kakovostno obrezovanje, še posebej v prvih dveh do treh letih po zasaditvi.

Večina listnatih grmovnic raste v širino, zato jih je pri sajenju treba skrajšati tako pri vrhu kot pri stranskih vejah, in to kar za tretjino. Pomembno je še redno odstranjevanje plevela, na kar marsikdo pozabi. Hitro se zgodi, da plevel povzroči škodo, saj lahko prične rastlini v spodnjem delu primanjkovati svetlobe.

Višina

Žive meje, ki so nižje (tak je na primer pušpan), se oblikujejo tako, da so stranice ravne. Za višje pa strokovnjaki priporočajo, naj bodo oblikovane v obliki prisekanega trapeza. Živo mejo je treba striči redno, da se ohrani oblika, rez pa mora biti gladka.

Za ljubitelje in ljubiteljice visoke žive meje, ki lahko povsem zakrijejo poglede na vrt in okolico hiše, so primerne visoke žive meje. Te zrastejo do višine dveh metrov. Zato je najbolje, da se v tem primeru odločite za prosto rastočo živo mejo, saj je obrezovanje na taki višini zelo zamudno in zahtevno.